ZKP člen 191, 191/2, 191/2-3, 191, 191/2, 191/2-3.
pripor - ponovitvena nevarnost
Pravilna je ocena o obstoju pripornega razloga iz 3. točke 2. odst. 191. člena ZKP. Obdolženec je bil doslej že trikrat sodno kaznovan zaradi kaznivih dejanj zoper tuje premoženje, tokrat je osumljen storitve štirih kaznivih dejanj, ki jih ne zanika, s kaznivim dejanjem ropa po 2. odst. 168. člena KZ RS pa naj bi si obdolženec pridobil tudi zelo veliko protipravno premoženjsko korist (okrog 1.700.000,00 SIT). Navedene okoliščine in ugotovitve izvedenca psihiatra, iz katerih je moč razbrati, da utegne biti obdolženčevo izvrševanje kaznivih dejanj pogojeno z njegovimi osebnostnimi in značajskimi značilnostmi, so tiste okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora zaradi tako imenovane "ponovitvene nevarnosti".
KZS člen 64, 64/2, 224, 224/2, 240, 240/1, 64, 64/2, 224, 224/2, 240, 240/1. KZJ člen 12, 12/2, 12, 12/2.
ogrožanje varnosti
Pri kaznivem dejanju splošne nevarnosti mora storilec izzvati splošno nevarnost, ki je ne more nadzorovati, s tem pa povzročiti konkretno nevarnost za nedoločen krog oseb. V kolikor je dejanje usmerjeno proti določenima osebama, čigar varnost naj bi obtoženec hotel ogroziti in v tem uspel, pa ni moč govoriti o kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 240. člena KZS, pač pa o kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 2. v zvezi s 1. odstavkom 64. člena istega zakona.
pogodba o sofinanciranju novih delovnih mest - neizpolnitev pogodbe - vračilo danih sredstev - pogodbene obresti
Določilo v pogodbi o sofinanciranju delovnih mest, s katero se je prejemnik sredstev zavezal v primeru neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe vrniti nakazana sredstva v valoriziranem znesku z obrestmi, vsebuje dogovor o plačilu pogodbenih obresti.
Ker sta bila pri obdolženki v denarnici najdena dva izmed petih ukradenih bankovcev, ki so bili evidentirani po številkah, poleg tega pa je bil na roki obdolženke najden manjši drobec premaza, s katerim so bili premazani nastavljeni bankovci, je sodišče pravilno štelo, da je dokazano, da je tatvino bankovcev storila prav obdolženka.
Obdolženec je v prepiru sunil starejšo sosedo z grebljo v hrbet, da je ta padla po bregu in se lahko telesno poškodovala. Dejansko stanje je prav ugotovljeno, pritožba zavrnjena.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20219
ZKP člen 366, 366. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4, 251, 251/1, 251/3, 255, 255/4.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - krivda - malomarnost - hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa
Za presojo stopnje obtoženčeve krivde (malomarnosti) je brez dvoma pomembno, kakšni so bili pogoji objektivne možnosti za spremljanje oškodovankine hoje. Pravilno opozarja pritožnik, da ni vseeno, ali je obtoženec med približevanjem prehodu za pešce videl oziroma mogel videti oškodovanko, ali pa mu je preglednost na prehod za pešce zakrivalo vozilo karavan, ki je peljalo preko križišča z obtoženčeve leve proti desni strani. V obeh primerih obtoženčeva krivda sicer ne bi smela biti vprašljiva, za presojo stopnje obtoženčeve malomarnosti pa utegne biti morebitna navzočnost vozila karavan poleg drugih okoliščin vsekakor pomembna, pomembna pa je tudi za oceno teže kaznivega dejanja in izbiro in odmero kazenske sankcije.
KZS člen 234, 234/2, 234, 234/2. KZJ člen 4, 4/2, 4, 4/2.
igranje na srečo - blanketna dispozicija - uporaba milejšega zakona
Določbe 2. odstavka 4. člena KZJ o obvezni uporabi milejšega zakona se uporabljajo tudi pri kaznivih dejanjih z blanketno dispozicijo, če se spremenijo stranski predpisi, na katere se taka dispozicija sklicuje in če so za storilca ugodnejši.
Sklep o podaljšanju pripora nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o obstoju pripornega razloga, če se v obrazložitvi sklicuje le na obrazložitev prejšnjega sklepa o priporu.
Izvršilni naslovi so le dajatvene (kondemnatorne) sodbe, ne pa tudi oblikovalne (konstitutivne) in ugotovitvene (deklaratorne). Oblikovalne sodbe namreč učinkujejo že s samo pravnomočnostjo, pri ugotovitvenih pa je edini namen civilnega procesa le ugotavljanje spornega pravnega razmerja, ne pa realizacija zahtevkov. Podobno velja za zavarovanje zahtevkov z začasnimi odredbami.
spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - zanemarjanje - mladoletne osebe in surovo ravnanje - nasilniško obnašanje
Obtoženec je spolno nadlegoval 13-letno hčerko, zanemarjal oba otroka s tem, da ju je silil k pretiranemu delu in k tatvinam, ki sta jih zanj izvrševala, 11-letnega sina je tudi skupaj vodil po gostilnah, ga naučil kartanja in ga vozil s seboj na "nočne pohode", do družine in sosedov pa se je nasilno obnašal s fizičnim obračunavanjem, kadar je prišel v konfliktne situacije, ki jih je v glavnem sam zakrivil, sicer pa je pretirano vdan alkoholu. Enotno kazen pet let zapora je sodišče druge stopnje znižalo na tri leta zapora, ker je ocenilo, da so obtoženčeva negativna in agresivna ravnanja sociološke narave iz okolja, od koder je prišel (pred 14 leti je prišel iz vasi v Bosni, napravil je 4 razrede osnovne šole in nima poklica), predstave o družinskem življenju in odnosih do okolice pa ima po svoje izkrivljene, kar je tudi poglavitni razlog, da počenja nevšečnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00233
ZOR člen 277, 277/1, 277/2, 399, 399/2, 399/4. ZIP člen 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 451, 451/4.
pogodbene obresti - višina obrestne mere - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka kot po ugovoru zoper plačilni nalog
Obresti se po nastanku delijo na zakonite in pogodbene. Zakonite so predvsem zamudne obresti. Vendar pa lahko gredo upniku v primeru dolžnikove zamude namesto zakonitih tudi pogodbene obresti, če sta se za njuno obligacijsko razmerje o njih dogovorila.
Ker gre v konkretnem primeru za izvršbo na podlagi verodostojne listine, bi sodišče moralo postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ne pa kot s tožbo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20160
ZKP člen 365, 365-5, 365, 365-5. KZS člen 53, 53/1, 53/5, 53, 53/1, 53/5.
huda telesna poškodba - huda telesna poškodba na mah - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Obtoženčevo stanje razdraženosti je bilo predvsem posledica njegovih subjektivnih lastnosti in stanj vinjenosti, nizke tolerančnosti na konflikte in agresivnega vzorca vedenja, medtem, ko sama narava in teža oškodovančeve žalitve nista bili takšni, da bi lahko pri povprečnem, normalno občutljivem človeku izzvali takšno stanje razdraženosti, kot sta ga pri obtožencu. Zato kaznivo dejanje hude telesne poškodbe tudi po presoji sodišča druge stopnje ni bilo storjeno na mah, torej v okoliščinah iz 5. odstavka 53. člena KZ RS.
sojenje v nenavzočnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Obdolženec na glavno obravnavo v skrajšanem postopku ni bil pravilno vabljen, kar je eden od zakonskih pogojev za sojenje v nenavzočnosti (3. odst. 442. člena ZKP): Vabila na glavno obravnavo ni prejel osebno, iz povratnic pa izhaja, da ni bila opravljena niti tako imenovana strožja nadomestna vročitev (121. člen ZKP), po kateri mora vročevalec ob neuspeli vročitvi poskrbeti za posebno pisno obvestilo ter ponoviti poskus osebne vročitve in hkrati navesti razmerje med naslovljencem in dejanskim prevzemnikom pisanja. Vprašljiva je tudi ocena, da obdolženčeva navzočnost na glavni obravnavi ni bila potrebna. Sodišče je namreč brez obdolženčeve navzočnosti izvajalo nove dokaze (ogled kraja nezgode, zaslišanje tretjega izvedenca), in ker je obdolženec med postopkom ugovarjal vsem izvedenskim mnenjem, je bil ob sojenju v odsotnosti prikrajšan za pravico do obrambe in pri izvedbi kontradiktornega postopka.
KZS člen 234, 234/1, 234, 234/1. KZJ člen 4, 4/2, 8, 8/1, 4, 4/2, 8, 8/1.
milejši zakon - protipravnost dejanja - igranje na srečo
Ker so z novo zakonsko ureditvijo tudi v lokalih zasebnikov dovoljene igre na srečo z igralnimi avtomati, je s tem dejanje po I. odst. 234. čl. KZ RS izgubilo element protipravnosti.
nadaljevano kaznivo dejanje - roparska tatvina - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je kršilo kazenski zakon v korist obtoženca ko je uporabilo inštitut nadaljevanega kaznivega dejanja ob izvršenem kaznivem dejanju roparske tatvine po členu 167 KZ RS in ob štirih poskusih kaznivega dejanja velike tatvine po členu 166/1 točka 1 KZ RS, saj glede na objekt kazenskopravnega varstva ne gre za identična kazniva dejanja. Ker je izostala pritožba javnega tožilca, navedene kršitve ni bilo mogoče odpraviti.
V primeru, da opis kaznivega dejanja po čl. 223 KZS ne vsebuje posebnega naziva uradnega dejanja, katerega izvršitev je storilec preprečil uradni osebi, je pa to dejanje opisano, izrek sodbe ni nerazumljiv in ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 364. čl. ZKP.
pasivna legitimacija - zakupna pogodba - poslovni prostor
Pri odtujitvi nepremičnine, ki so bile pred tem izročene nekomu v najem, stopi pridobitelj nepremičnine na mesto prvotnega najemodajalca in nastajajo potem pravice in obveznosti iz najema med njim in njemnikom. Zato lahko zahteva najemnik na osnovi navedene najemne pogodbe povrnitev odškodnine ne le od prvotnega najemodajalca, ampak tudi od novega pridobitelja na podlagi 1. odstavka 591. člena ZOR-a.
Obdolženec je ravnal malomarno pri odkupu odpadnih surovin, ker se pri prevzemu ni prepričal, kje so dobili Romi prinešeno odpadno blago, čeravno je lahko sklepal, da takega blaga niso mogli dobiti drugje, kot da so ga ukradli.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožnika, da je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon, ker dejanje, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje prisiljenja po členu 61 KZ RS, ki se preganja na zasebno tožbo. Niti iz opisa dejanja, niti iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi oškodovanca zaradi obdolženčevih groženj karkoli storila, opustila ali trpela, zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice v smislu kaznivega dejanja prisiljenja po členu 61 KZS. Sodišče prve stopnje torej ni kršilo kazenski zakon in je obdolženčevo ravnanje pravilno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po členu 64/2 KZ RS.