Obtoženec, ki je pod pretvezo, da kupuje žganje, prišel v oškodovančevo hišo, izkoristil odsotnost oškodovanca ter mu ukradel denar, je storil kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 165. člena KZS v obteževalnih okoliščinah.
pripor - ponovitvena nevarnost - starejši mladoletnik - izjemnost ukrepa
Pri starejšem mladoletniku je podana ponovitvena nevarnost glede na to, da je bil v istem letu nekaj mesecev prej zoper njega izrečen vzgojni ukrep, sedaj pa naj bi ponovil dve hudi kaznivi dejanji zoper premoženje.
V primeru istočasne obsodilne in oprostilne sodbe je potrebno, kolikor je to mogoče ugotoviti, koliko stroškov odpade na prvi in drugi del sodbe. Zgolj abstraktni izrek glede oprostilnega dela "da stroške plača proračun", ko so ti v celoti naloženi v obsodilnem delu, ni pravilen.
Javni tožilec se upravičeno pritožuje, ker sodišče prve stopnje obdolžencema poleg kazni ni izreklo tudi varnostnega ukrepa po členu 70 KZ SFRJ, saj so za izrek te kazenske sankcije izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Obdolženca sta tuja državljana, obsojena sta bila na zaporni kazni, v Republiki Sloveniji nimata prijavljenega prebivališča in zaposlitve, podatki o njunem prejšnjem življenju pa kažejo, da je pri obdolžencih očitno že v precejšnji meri zakoreninjeno nagnjenje k izvrševanju kaznivih dejanj. Zaradi takšnega načina življenja in ker obstaja nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj po prestani kazni, se javni tožilec upravičeno zavzema za izrek varnostnega ukrepa po členu 70 KZ SFRJ.
Samo v primeru, ko je predlagana izvršba na denarna sredstva pravne osebe je mogoče uporabiti določilo 198. člena ZIP o obvezni navedbi številke bančnega računa.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20018
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 245, 245/2, 245/3, 247, 247/3, 245, 245/2, 245/3, 247, 247/3.
povzročitev nevarnosti na deloviščih - malomarnost - huda telesna poškodba
Ni ocenjena možnost, ki jo nakazuje izvedenec strojne stroke, da je do delovne nezgode lahko prišlo tudi zaradi hibnega tesnila pri zasunu, ne pa zaradi opustitev obtoženca kot odgovorne osebe na delovnem mestu. Glede na delovno operacijo, ki se nanaša na odpravo napake, je vprašljiva tudi pravilna uporaba Pravilnika o varstvu pri delu delovne organizacije K. T., zato je bila sodba razveljavljena.
KZS člen 165, 165/1, 169, 169/1, 165, 165/1, 169, 169/1.
tatvina - zatajitev
Voznik osebnega avtomobila stori kaznivo dejanje tatvine s tem, ko si prilasti potnikovo prtljago, ki jo je ta pustil v vozilu in ne kaznivo dejanje zatajitve.
hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost - splošno nevarno sredstvo
Splošno nevarno sredstvo po kazenskem zakonu je samo takšno, da se z njegovo rabo izzove splošno nevarnost tako, da se ne more več obvladati in kontrolirati.
jurisdikcija slovenskega sodišča - sporazum o krajevni pristojnosti
Po 27. členu ZPP kot republiškem predpisu je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom Republike Slovenije ali z mednarodno pogodbo. Če v obeh ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča Republike Slovenije za določeno vrsto sporov, je to pristojno za sojenje v tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb republiškega zakona (t.j. ZPP) o krajevni pristojnosti slovenskega sodišča. Zakon o pravdnem postopku pa v smislu 27. člena pozna pravila o mednarodni pristojnosti. Tako je določilo 492. člena ZPP in tudi 3. odst. 58. člena ZPP. Z dnem 25.6.1991, ko sta pravdni stranki postali subjekta različnih državnih pripadnosti, vprašanje mednarodne pristojnosti ni mogoče rešiti na podlagi sporazuma iz 70. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 221a, 496a, 496a/1, 221a, 496a, 496a/1.
dokazno breme - novo dejstvo v pritožbi
Sodišče prve stopnje pravilno obsodi stranko na plačilo terjatve, če tožeča stranka dokazuje terjatev z računom in delnim plačilom, tožena stranka pa kljub pozivu, da specificirano in dokazno navede, zakaj oporeka plačilu računa, tega do konca glavne obravnave ne stori. Šele v pritožbi navedena trditev, da tožeča stranka blaga ni dobavila, predstavlja novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku v postopku gospodarskih sporih ni mogoče upoštevati.
Pravice do odpravnine po 1. odstavku 126. člena SZ nima bivši imetnik stanovanjske pravice, ki je prenehal uporabljati stanovanje zaradi stalne izselitve iz Republike Slovenije. Namreč zaradi take izselitve mu je prenehalo stanovanjsko razmerje po 1. odstavku 19. člena ZSR v zvezi z 2. odstavkom 159. člena SZ ter bi bili podani pogoji za izpraznitveno tožbo, če se ne bi sam izselil.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20022
ZKP člen 363, 363/1-3, 363, 363/1-3. KZS člen 168, 168/1, 168, 168/1.
rop - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbi obeh zagovornic, ki izpodbijata dokazno oceno, temelječo na izpovedbi oškodovanca, potrjeni s sklenjenim krogom posrednih dokazov - indicev, sta bili zavrnjeni.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o zavrnitvi dela zahtevka - pomanjkanje razlogov - razlogi o neodločilnih dejstvih
Sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker v sodbi ni navedlo razlogov o trditvah tožene stranke, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP, ker ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek glede določenega zneska zavrnilo.
Pri oddaji plašča v garderobi diska gre za gostinski analogno hrambo po 724. členu v zvezi s 729. členom ZOR. Namreč za gostinsko hrambo gre praviloma vedno, kadar gostinec nudi gostu določeno gostinsko storitev (ne nujno prenočišče), hramba gostovih stvari pa je povezana z nudenjem te glavne gostinske storitve.
predlog za izvršbo - poprava vloge - žiro račun dolžnika
Če upnik v postopku za popravo predloga za izvršbo navede napačno številko dolžnikovega žiro računa, pri čemer pa je očitno, da gre samo za pomoto (dve cifri sta zamenjani), predloga ni mogoče zavreči, ker ga upnik sodišču ni vrnil brez popravka.
Kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, je moč že zaradi tega opredeliti kot družbeno manj nevarna dejanja, za kakršna sme sodišče storilcu izreči pogojno obsodbo. Skrb za sedem mladoletnih otrok in nezaposleno ženo je okoliščina, ki opravičuje pričakovanje, da bo pri obdolžencu namen kaznovanja dosežen tudi s pogojno obsodbo.
Značaj sodne odločbe oz. sklepa ima le tisti del izpodbijanega prvostopnega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo po delnem umiku izvršilnega predloga delno ustavilo. Ostali del odločbe pa po svoji vsebini ni odločitev sodišča, saj je o tem delu izvršilnega predloga sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom o izvršbi z dne 14.5.1993 in o tem delu ni moglo ponovno odločati. Zato del odločbe, v kateri je navedeno v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.
ZKP člen 525, 530, 525, 530. KZJ člen 107, 107/2, 108, 108/2, 108/3, 107, 107/2, 108, 108/2, 108/3.
pogoji za izročitev tujca - vloga za pridobitev državljanstva RS
Preden postopek o obdolženčevi prošnji za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ne bo pravnomočno zaključen, ni mogoče odločiti o prošnji tuje države za obdolženčevo izročitev. V kolikor bi obdolženec pridobil naše državljanstvo, bil pa pred tem izročen državi prositeljici, bi to praktično pomenilo, da je naša država izročila svojega državljana. Kaj takega pa po Ustavi RS in tudi po konvenciji med Kraljevino SHS in Italijo o izročanju krivcev z dne 6.4.1922, ni dopustno.