pripor - ponovitvena nevarnost - starejši mladoletnik - izjemnost ukrepa
Pri starejšem mladoletniku je podana ponovitvena nevarnost glede na to, da je bil v istem letu nekaj mesecev prej zoper njega izrečen vzgojni ukrep, sedaj pa naj bi ponovil dve hudi kaznivi dejanji zoper premoženje.
KZS člen 165, 165/1, 169, 169/1, 165, 165/1, 169, 169/1.
tatvina - zatajitev
Voznik osebnega avtomobila stori kaznivo dejanje tatvine s tem, ko si prilasti potnikovo prtljago, ki jo je ta pustil v vozilu in ne kaznivo dejanje zatajitve.
Javni tožilec se upravičeno pritožuje, ker sodišče prve stopnje obdolžencema poleg kazni ni izreklo tudi varnostnega ukrepa po členu 70 KZ SFRJ, saj so za izrek te kazenske sankcije izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Obdolženca sta tuja državljana, obsojena sta bila na zaporni kazni, v Republiki Sloveniji nimata prijavljenega prebivališča in zaposlitve, podatki o njunem prejšnjem življenju pa kažejo, da je pri obdolžencih očitno že v precejšnji meri zakoreninjeno nagnjenje k izvrševanju kaznivih dejanj. Zaradi takšnega načina življenja in ker obstaja nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj po prestani kazni, se javni tožilec upravičeno zavzema za izrek varnostnega ukrepa po členu 70 KZ SFRJ.
V primeru istočasne obsodilne in oprostilne sodbe je potrebno, kolikor je to mogoče ugotoviti, koliko stroškov odpade na prvi in drugi del sodbe. Zgolj abstraktni izrek glede oprostilnega dela "da stroške plača proračun", ko so ti v celoti naloženi v obsodilnem delu, ni pravilen.
Samo v primeru, ko je predlagana izvršba na denarna sredstva pravne osebe je mogoče uporabiti določilo 198. člena ZIP o obvezni navedbi številke bančnega računa.
Obtoženec, ki je pod pretvezo, da kupuje žganje, prišel v oškodovančevo hišo, izkoristil odsotnost oškodovanca ter mu ukradel denar, je storil kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 165. člena KZS v obteževalnih okoliščinah.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20018
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 245, 245/2, 245/3, 247, 247/3, 245, 245/2, 245/3, 247, 247/3.
povzročitev nevarnosti na deloviščih - malomarnost - huda telesna poškodba
Ni ocenjena možnost, ki jo nakazuje izvedenec strojne stroke, da je do delovne nezgode lahko prišlo tudi zaradi hibnega tesnila pri zasunu, ne pa zaradi opustitev obtoženca kot odgovorne osebe na delovnem mestu. Glede na delovno operacijo, ki se nanaša na odpravo napake, je vprašljiva tudi pravilna uporaba Pravilnika o varstvu pri delu delovne organizacije K. T., zato je bila sodba razveljavljena.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20148
ZKP-77 člen 509, 509/4. KZS člen 98, 98/3.
preklic pogojne obsodbe - neplačevanje preživnine
Spričo slabega zdravstvenega stanje obsojenca in spričo dejstva, da je svoje preživninske obveznosti vsaj deloma izpolnjeval, so podani razlogi, da se obsojencu določi nov rok za izpolnitev obveznosti.
Z izpovedbami prič, ki zatrjujejo, da so bile ob dogodku pod vplivom alkohola, da niso nekega dogodka videle oz. da se ne spominjajo, se ne more zavrniti izpovedba zasebnega tožilca, ki o nekem dogodku določno in logično izpoveduje.
ZPPSL člen 121, 121/1, 124, 124/1, 127, 127/1, 128, 128/1. ZPP (1977) člen 154.
stroški pravdnega postopka - prijava terjatve
Stečajni upnik mora stroške pravdnega postopka prijaviti skupaj z glavnico in obrestmi v stečajnem postopku zaradi izjave stečajnega upravitelja o celotni upnikovi terjatvi. Izrek sodišča, s katerim nalaga toženi stranki, ki je v stečaju, naj tožeči stranki povrne pravdne stroške, je v nasprotju z določbami stečajnega zakona.
Kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, je moč že zaradi tega opredeliti kot družbeno manj nevarna dejanja, za kakršna sme sodišče storilcu izreči pogojno obsodbo. Skrb za sedem mladoletnih otrok in nezaposleno ženo je okoliščina, ki opravičuje pričakovanje, da bo pri obdolžencu namen kaznovanja dosežen tudi s pogojno obsodbo.
Pravice do odpravnine po 1. odstavku 126. člena SZ nima bivši imetnik stanovanjske pravice, ki je prenehal uporabljati stanovanje zaradi stalne izselitve iz Republike Slovenije. Namreč zaradi take izselitve mu je prenehalo stanovanjsko razmerje po 1. odstavku 19. člena ZSR v zvezi z 2. odstavkom 159. člena SZ ter bi bili podani pogoji za izpraznitveno tožbo, če se ne bi sam izselil.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20022
ZKP člen 363, 363/1-3, 363, 363/1-3. KZS člen 168, 168/1, 168, 168/1.
rop - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbi obeh zagovornic, ki izpodbijata dokazno oceno, temelječo na izpovedbi oškodovanca, potrjeni s sklenjenim krogom posrednih dokazov - indicev, sta bili zavrnjeni.
Pri oddaji plašča v garderobi diska gre za gostinski analogno hrambo po 724. členu v zvezi s 729. členom ZOR. Namreč za gostinsko hrambo gre praviloma vedno, kadar gostinec nudi gostu določeno gostinsko storitev (ne nujno prenočišče), hramba gostovih stvari pa je povezana z nudenjem te glavne gostinske storitve.
jurisdikcija slovenskega sodišča - sporazum o krajevni pristojnosti
Po 27. členu ZPP kot republiškem predpisu je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom Republike Slovenije ali z mednarodno pogodbo. Če v obeh ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča Republike Slovenije za določeno vrsto sporov, je to pristojno za sojenje v tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb republiškega zakona (t.j. ZPP) o krajevni pristojnosti slovenskega sodišča. Zakon o pravdnem postopku pa v smislu 27. člena pozna pravila o mednarodni pristojnosti. Tako je določilo 492. člena ZPP in tudi 3. odst. 58. člena ZPP. Z dnem 25.6.1991, ko sta pravdni stranki postali subjekta različnih državnih pripadnosti, vprašanje mednarodne pristojnosti ni mogoče rešiti na podlagi sporazuma iz 70. člena ZPP.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o zavrnitvi dela zahtevka - pomanjkanje razlogov - razlogi o neodločilnih dejstvih
Sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker v sodbi ni navedlo razlogov o trditvah tožene stranke, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP, ker ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek glede določenega zneska zavrnilo.