predlog za izvršbo - poprava vloge - žiro račun dolžnika
Če upnik v postopku za popravo predloga za izvršbo navede napačno številko dolžnikovega žiro računa, pri čemer pa je očitno, da gre samo za pomoto (dve cifri sta zamenjani), predloga ni mogoče zavreči, ker ga upnik sodišču ni vrnil brez popravka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o zavrnitvi dela zahtevka - pomanjkanje razlogov - razlogi o neodločilnih dejstvih
Sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker v sodbi ni navedlo razlogov o trditvah tožene stranke, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP, ker ni navedlo razlogov, zakaj je tožbeni zahtevek glede določenega zneska zavrnilo.
jurisdikcija slovenskega sodišča - sporazum o krajevni pristojnosti
Po 27. členu ZPP kot republiškem predpisu je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom Republike Slovenije ali z mednarodno pogodbo. Če v obeh ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča Republike Slovenije za določeno vrsto sporov, je to pristojno za sojenje v tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb republiškega zakona (t.j. ZPP) o krajevni pristojnosti slovenskega sodišča. Zakon o pravdnem postopku pa v smislu 27. člena pozna pravila o mednarodni pristojnosti. Tako je določilo 492. člena ZPP in tudi 3. odst. 58. člena ZPP. Z dnem 25.6.1991, ko sta pravdni stranki postali subjekta različnih državnih pripadnosti, vprašanje mednarodne pristojnosti ni mogoče rešiti na podlagi sporazuma iz 70. člena ZPP.
Kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana denarna kazen ali zapor do šestih mesecev, je moč že zaradi tega opredeliti kot družbeno manj nevarna dejanja, za kakršna sme sodišče storilcu izreči pogojno obsodbo. Skrb za sedem mladoletnih otrok in nezaposleno ženo je okoliščina, ki opravičuje pričakovanje, da bo pri obdolžencu namen kaznovanja dosežen tudi s pogojno obsodbo.
Značaj sodne odločbe oz. sklepa ima le tisti del izpodbijanega prvostopnega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo po delnem umiku izvršilnega predloga delno ustavilo. Ostali del odločbe pa po svoji vsebini ni odločitev sodišča, saj je o tem delu izvršilnega predloga sodišče že pravnomočno odločilo s sklepom o izvršbi z dne 14.5.1993 in o tem delu ni moglo ponovno odločati. Zato del odločbe, v kateri je navedeno v kolikšnem obsegu se izvršba nadaljuje, predstavlja le ugotovitev sodišča v kolikšnem obsegu je izvršbo treba po delni ustavitvi še opraviti in zato nima značaja odločbe, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati s pritožbo.
hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost - splošno nevarno sredstvo
Splošno nevarno sredstvo po kazenskem zakonu je samo takšno, da se z njegovo rabo izzove splošno nevarnost tako, da se ne more več obvladati in kontrolirati.
Pri oddaji plašča v garderobi diska gre za gostinski analogno hrambo po 724. členu v zvezi s 729. členom ZOR. Namreč za gostinsko hrambo gre praviloma vedno, kadar gostinec nudi gostu določeno gostinsko storitev (ne nujno prenočišče), hramba gostovih stvari pa je povezana z nudenjem te glavne gostinske storitve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20191
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/2, 158, 158/2.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - gozdna tatvina
Sodišče druge stopnje ne vidi potrebe po dopolnjevanju dokaznega postopka. Z izpovedbo oškodovanke, gozdarja ter delnim priznanjem obdolženca je bila v postopku na prvi stopnji zanesljivo ugotovljena tako količina posekanega lesa kot tudi, da je bil storilec obdolženec.
ZKP člen 191, 191/2-1, 191/2-3, 191, 191/2-1, 191/2-3.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se obd. skrival ali pobegnil in okoliščina, ki opravičujejo bojazen, da bi ponavljal kazniva dejanja, so bile pravilno ugotovljene, saj obd. ne živi na naslovu, kjer je prijavljen za stalno bivanje, niti na več začasnih naslovih, temveč večinoma v tujini, sodnih pisem mu ni bilo mogoče vročiti. Poleg sedaj obravnavanega je obd. še v dveh kazenskih postopkih.
postopek proti mladoletniku - podaljšanje pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Pritožba zagovornice zavrnjena, ker sta po preteku enega meseca od odreditve pripora še vedno podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti; ker naj bi starejši mladoletnik nova kazniva dejanja storil na begu iz Prevzgojnega doma Radeče.
V obravnavanem primeru ne gre za pogodbo o odkupu deviz kot efektivnega tujega denarja, ampak za odkup evidenčnih deviznih pozicij (EDP), pri čemer mora koristnik EDP pred plačilom v tujino te devize pri pooblaščeni banki še odkupiti z vplačilom protivrednosti teh deviz v domači valuti po ustreznem prodajnem tečaju. Pogodba o odkupu EDP za razliko od pogodbe o nakupu in prodaji deviz ne predstavlja nične pogodbe. Zaradi tega pri vračanju tistega, kar je nasprotna stranka iz takšne pogodbe prejela, glede zamudnih obresti ne veljajo pravila vračanja iz 214. čl. ZOR, ampak velja pravilo iz 5. odst. 132. čl. ZOR. Ker ne gre za nično pogodbo, ampak za razdrto pogodbo, mora stranka, ki vrača denar, plačati zamudne obresti od dneva, ko je prejela denar.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20023
ZKP člen 364, 364/1-11, 364, 364/1-11. KZS člen 65, 65.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih - grdo ravnanje
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da izpodbijana sodba nima razlogov v zvezi s krivdo, torej nima razlogov o odločilnih dejstvih (člen 364/1 točka 11 ZKP). Sodišče prve stopnje v obrazložitvi zgolj povzema abstraktne zakonske pojme, ne navaja pa konkretnih dejstev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj obdolženčeve zavesti o možnosti nastanka prepovedane posledice in da je obdolženec privolil v takšno posledico.
Če zasebna tožba ni vložena v roku treh mesecev od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca (1. odstavek 52. člena ZKP), je prepozna, kot takšna pa ne more biti podlaga za kazenski postopek, zato jo je sodišče dolžno zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00276
ZIP člen 16, 16/1, 16/2-1, 21, 21/1, 21/2, 50, 50/1-2, 50/1-12, 52, 53, 53/1, 53/2, 63, 63/1-1, 63/1-6, 63/2. ZOR člen 108, 199, 200. ZDP člen 9, 9/1. ZVRS člen 32. ZODP člen 4, 4-10, 14, 14/1, 14/2. ZPP-77 člen 201.
izvršba na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe - vložitev pravnega sredstva - aktivna legitimacija - sosporništvo - nujni sosporniki - odlog izvršbe - povrnitev gmotne in negmotne škode - razžalitev dobrega imena in časti - pravna oseba - izgubljeni dobiček
Nujno sosporništvo je posebna oblika enotnega sosporništva. Nujno sosporništvo pomeni, da je več oseb po materialnem pravu v tako tesni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo ali razpolagajo s predmeti in pravicami. Iz tega z zakonito nujnostjo izhaja, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo (in so lahko le vsi skupaj toženi).
Le vsi upravičenci skupaj so aktivno legitimirani (in le vsi zavezanci skupaj so pasivno legitimirani). Če ne tožijo vsi, ne toži prava stranka in se zahtevek zavrne zaradi neutemeljenosti. Prav isto je, če niso vsi zavezanci skupaj toženi.
Ko dolžnik predlaga odlog izvršbe zaradi vloženega pravnega sredstva, ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zavisi od tega, kolikšna je verjetnost, da bi dolžnik lahko uspel z vloženim pravnim sredstvom. Iz tega izhaja, da mora izvršilno sodišče, ko ocenjuje, ali so podane zakonske predpostavke za odlog izvršbe, prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost pravnega sredstva in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru bi namreč izvršilno sodišče, če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvrše, moralo odložiti izvršbo, čeprav bi pravno sredstvo bilo očitno neutemeljeno in vloženo samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka.
Sodišče sme na podlagi 2. odst. 63. člena ZIP odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. To pomeni, da jo lahko odloži, čeprav niso podani zakonski razlogi iz 1. odst. 63. člena ZIP. Vendar pa mora predlagatelj (dolžnik) v takem primeru vseeno (poleg upravičenega razloga) izkazati verjeten obstoj nevarnosti, da bo z izvršbo utrpel znatnejšo škodo.
Okoliščina, da pravna oseba ne more zahtevati denarne odškodnine za duševne bolečine (denarne odškodnine za negmotno škodo zaradi zmanjšanja ugleda po 200. členu ZOR), ne pomeni, da v takšnem primeru nima nobene pravne zaščite. Ima jo, vendar samo v okviru 199. člena ZOR, po katerem se obstoj škode predpostavlja.
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti je pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbo 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP, ker v sodbi ni navedlo nobenih razlogov o obdolženkini krivdi in zakaj je zavrnilo dokazne predloge zagovornika, kar pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Izpodbijana sodba ne pojasni, za kakšno krivdno obliko gre pri obdolženki in tudi sicer o tem nima nobenih razlogov, zaradi česar je v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Po določbi 7. odstavka 357. člena ZKP je sodišče dolžno navesti razloge, zaradi katerih ni ugodilo posameznim predlogom strank. Ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj zavrača dokazni predlog zagovornika za zaslišanje prič, ki naj bi potrdile obdolženkin zagovor glede silobrana, je tudi v tem podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 364. člena ZKP.
izterjava neplačane takse - pravna oseba - fizična oseba
Pri upnici ne gre za podjetje - družbo z omejeno odgovornostjo, ampak za obratovalnico brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima taksna zavezanka (samostojna obrtnica) svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi. Ko pa uprava za družbene prihodke občine prejme navedeno sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksni zavezanki plačilo dolžne takse in 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso oziroma ugotovi, da je bila taksa plačana v gotovini, da pa taksna zavezanka ni predložila potrdila o plačilu, zaradi česar se zaračuna in izterja samo kazenska taksa v višini 10 %.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20231
ZKP člen 365, 365-5, 365, 365-5. KZJ člen 49, 49/2, 49, 49/2.
izrek enotne kazni - kršitev kazenskega zakona
Podana je kršitev kazenskega zakona, ker sodišče obtožencu, ki je storil novo kaznivo dejanje med prestajanjem kazni zapora po prejšnji obsodbi, ni izreklo enotne kazni zapora.