ZDZdr člen 2, 2-17, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 74, 74/1, 75, 75/1, 78, 91. URS člen 19, 19/3.
pogoji za izrek ukrepa - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pojem duševne motnje - duševna nerazvitost - trajanje ukrepa
Sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po ZDZdr pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena URS. Za izrek ukrepa morajo biti ugotovljene in v sodni odločbi obrazložene konkretne okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati na realno ogrožanje naravnih dobrin, določenih v zakonu, ki je posledica hudo motene voljne sfere in ki ga ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Neizogibnost ukrepa lahko utemeljujejo le okoliščine, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o resni ogroženosti osebe, na katero se nanaša predlagani ukrep, oziroma drugih.
pridržanje v psihiatrični bolnišnici - pridržanje v socialno varstvenem zavodu - zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve - ukrep nadzorovane obravnave - odpust z zdravljenja - odločba sodišča - odpust po strokovni presoji zdravstvenega zavoda
Zdravljenje oziroma obravnava brez privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom ali v varovanem oddelku ali v obliki nadzorovane obravnave, je prisilno in predstavlja (vsaj) poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zato ni dopustno brez intervencije (odločbe) sodišča. Ta pa ni potrebna in ne z zakonom predvidena za odpust z zdravljenja oziroma obravnave po presoji izvajalca zdravljenja pred iztekom obdobja, za katerega ju je sodišče dovolilo s sklepom (ker z odpustom omejitev svobode preneha), če je odpust posledica izboljšanja zdravstvenega stanja osebe do te mere, da razlogov za izvajanje ukrepa ni več (prvi odstavek 71. člena in prvi odstavek 78. člena ZDZdr). Odpust je (enako kot v primeru zdravljenja oziroma obravnave na podlagi privolitve), ker je odvisen od strokovne presoje o uspešnosti zdravljenja oziroma obravnave, v dispoziciji ustanove, v kateri oziroma pod nadzorom katere se oseba zdravi (zaradi česar trajanje ukrepa s sklepom sodišča ni vnaprej časovno natančno določeno, pač pa je le omejeno s skrajnim rokom), ki je sicer dolžna sodišče obvestiti o odpustu osebe z zdravljenja oziroma obravnave, a o tem poseben sklep sodišča ni potreben.
povojni procesi – zaplemba premoženja – poprava krivic – vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodnina v obliki obveznic – premoženje v drugi republiki nekdanje SFRJ – izročitev zaplenjenega premoženja slovenski oblasti
Nasprotna udeleženka je dolžna vrniti v obliki odškodnine tudi tisti del po vojni zaplenjenega premoženja, ki se je nahajal v drugi republiki prejšnje države, izročen pa je bil slovenski oblasti.
prenos stvarne pristojnosti - načelo smotrnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti
Upoštevajoč kraj prebivališča predlagateljice, začasno prebivališče nasprotnega udeleženca in njegovo zdravstveno stanje, je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0012143
ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - prehod premoženja v državno last ex lege - Odlok AVNOJ - vrnitev premoženja po ZIKS
Ker je bilo premoženje zaplenjeno predlagateljici kot osebi nemške narodnosti na podlagi 2. točke 1. člena Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegu premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile, vrnitve tega premoženja ni mogoče zahtevati na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah - podaljšanje pridržanje – ogrožanje sebe in drugih – organska duševna motnja – uživanje alkohola
Ker je duševno stanje pridržanega še vedno takšno, da je le z namestitvijo v zavodu možno zagotoviti, da ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih ter sebi ali drugim povzročal škode, so izpolnjeni pogoji za podaljšanje pridržanja iz prvega odstavka 79. člena ZNP.
ZDen člen 56, 60, 60/1. ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/2.
udeleženec v nepravdnem postopku - stranski intervenient - denacionalizacija nepremičnin - pravni interes - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
V denacionalizacijskem (nepravdnem) postopku lahko udeleženec, ki je zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi priglasil svojo udeležbo po končanem postopku na prvi stopnji, vloži pravno sredstvo samo v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena.
pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije – odklanjanje zdravljenja (terapije) - pravica do odklonitve zdravljenja
Zaradi pridržančevega doslednrga odklanjanja terapije, ki mu je zunaj zavoda ni mogoče zagotoviti, bi bilo s prenehanjem pridržanja ogroženo predvsem pridržančevo zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njemu samemu. Res je pravici do zdravljenja enakovredna pravica do odklonitve zdravljenja; vendar pod pogojem proste izbire – da je torej oboleli sposoben sam sprejeti zavestno odločitev o tem, kar za obravnavan primer ne velja.
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZKP člen 538, 538/1. URS člen 26, 30.
vrnitev zaplenjenega premoženja – odškodninska odgovornost države – nemožnost uporabe zaplenjenega premoženja
Ker odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, predstavlja zahtevek iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja, tak zahtevek pa se po določbi 145.c člena ZIKS ne priznava, za odločitev v zadevi ni bistveno, ali jo tožnik uveljavlja na podlagi neupravičene obsodbe ali (zgolj) na podlagi razveljavitve kazni zaplembe premoženja.
Ne glede na to, ali tožnikov zahtevek temelji na trditvah o zmanjšanju premoženja ali o izgubljenem dohodku, gre za zahtevek „iz naslova nezmožnosti uporabe“, ki se po 145.c členu ZIKS ne priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0012596
ZPP člen 128, 128/5, 180, 196, 273, 377, 384. SPZ člen 72.
zavrženje revizije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - enotno sosporništvo - skupna lastnina - nujno sosporništvo - stvarna legitimacija - delitev skupne nepremičnine - velikost deležev na nepremičnini
Krog subjektov, ki v določenem primeru predstavljajo nujne sospornike, ne more biti odvisen od volje strank, saj nujno sosporništvo ni fakultativna ustanova, ampak procesna nujnost.
V konkretnem primeru med udeleženci nepravdnega postopka za delitve skupne nepremičnine obstoji spor o velikosti njihovih deležev – nedeljivost skupne lastnine ne dopušča reševanja takšnega spora brez sodelovanja vseh udeležencev tega materialnopravnega razmerja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0011838
ZIKS člen 145. ZNP člen 37. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije (1945) člen 30, 30/1, 30/2, 30/4. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5, 5/4.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podržavljanje premoženja - prehod premoženja v državno last ex lege - odločba komisije - vpis v zemljiško knjigo
V vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali je prešlo premoženje v državno lastnino na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ ali pa na podlagi 3. točke prvega odstavka prvega člena tega odloka.
V prvem primeru je prišlo do prehoda premoženja v državno last s 6. 2. 1945 po samem Odloku AVNOJ, v drugem primeru pa z dnem pravnomočnosti kazenske sodbe.
Če je premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ in je premoženje postalo državno po samem odloku oziroma zakonu, lahko predlagatelji zahtevajo vračilo premoženja samo v upravnem postopku ob pogojih ZDen. Če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, torej 3. točke prvega odstavka prvega člena Odloka AVNOJ, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo okrajno sodišče, pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek.