CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VS00065679
ZSReg člen 8, 8/3, 17, 17/1, 19, 36. ZNP-1 člen 32, 32/1, 37, 42. ZGD-1 člen 47, 47/3, 48. ZPP člen 367, 367/1, 367b, 367b/1, 371, 384, 384/3.
vpis spremembe družbenika zaradi izključitve - sklep o vpisu v sodni register - pritožba zoper sklep - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes za pritožbo - direktna revizija - pravočasnost revizije - obseg revizijskega preizkusa - zavrnitev revizije
Ne glede na pomanjkljivo ureditev neposredno dovoljene revizije po uveljavitvi novele ZPP-E (tretji odstavek 384. člena v zvezi s 371. členom ZPP), meje preizkusa revizijskega sodišča tudi v tem primeru ni mogoče širiti preko ureditve v prvem odstavku 371. člena ZPP pred navedeno zakonsko spremembo. To pa pomeni, da je revizijski preizkus zamejen z razlogi, ki so navedeni v reviziji, glede dejanske podlage pa v okviru, ki ga je imelo na razpolago sodišče druge stopnje ob izdaji izpodbijane odločbe.
Navedena omejitev revizijskega preizkusa nalaga vlagatelju revizije, da se v njej sooči z nosilnimi razlogi odločitve sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revidentka temu bremenu v okviru vložene revizije ni zadostila. Njeno obširno sklicevanje na učinek zatrjevane sklenjene pogodbe o prenosu deleža nanjo v letu 2007 pomeni zgolj ponavljanje argumentov, ki jih je (kot pritožbeni razlog) uveljavljala v pritožbi zoper sklep o vpisu spremembe v sodni register. S temi ponovljenimi stališči pa se ne sooči z razlogi sodišča druge stopnje v 14. do 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, s katerimi je utemeljilo neobstoj njenega pravnega interesa za pritožbo. Gre predvsem za upoštevano neskladje med zatrjevanim pogodbenim prenosom deleža in opustitvijo dolžnega ravnanja same revidentke v nasprotju z 48. členom v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZGD-1, česar revidentka niti ne izpodbija. Razlogom sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dodaja, da bi nudenje pravnega varstva sklicevanju na zgolj deklaratornost narave vpisa podatka v sodni register, ki naj bi odstopal od pravilnega podatka zaradi nezakonite opustitve same revidentke izvotlilo načelo zaupanja v podatke sodnega registra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064821
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 23, 42, 42/3, 43, 43/1, 43/1-2. SPZ člen 105, 105/6, 127a.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - povezane nepremičnine - pretekla raba zemljišča - parkirišče - dostopna pot - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dokaz z zaslišanjem - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - dejansko prebivališče - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Predlagana delegacija je smotrna, saj je v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo predvideno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru, na območju katerega nasprotni udeleženec trenutno biva, saj je utemeljeno pričakovati, da se bo postopek pred tem sodiščem izvedel lažje, hitreje in z manjšimi stroški.
ZPP člen 86, 86/3, 112, 112/1, 112/10, 142, 142/3, 142/4, 376b, 367b/1, 367b/2, 377. ZNP-1 člen 42.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - naslovitev vloge na napačno sodišče - vloga, vložena po odvetniku - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno (nepristojno) sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. Čeprav je Okrožno sodišče v Novi Gorici predlog za dopustitev revizije odstopilo Vrhovnemu sodišču, ga je slednje prejelo šele 13. 1. 2023. To pa je po izteku 30-dnevnega roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP - torej prepozno.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - procesne predpostavke - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nasprotni udeleženec ni izpostavil vprašanj, ki bi naj bila pomembna oziroma ni pojasnil, zakaj bi naj bila vprašanja pravno pomembna, poleg tega pa so trditve o zagrešitvi bistvenih kršitev določb postopka popolnoma pavšalne. Zato je vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije nasprotnega udeleženca zavrglo.
DZ člen 7, 7/4, 156, 170, 175. ZOOMTVI člen 8, 11, 18, 30. ZNP-1 člen 6, 6/2, 45, 45/2, 107. URS člen 3, 53, 56.
zahteva za varstvo zakonitosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - načrt pomoči družini in otroku - individualiziran program - načelo prirejenosti postopkov - načelo delitve oblasti - največja korist otroka - strokovna vprašanja - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti.
Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063800
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 70, 70/5.
predlog za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja - postopek za delitev solastnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali peti odstavek 70. člena SPZ res določa obveznost solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00062558
SPZ člen 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 30. URS člen 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba na izbris vknjižbe - izbris vknjižbe lastninske pravice - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka napačno uporabilo materialno pravo glede izenačenosti nevknjižene dejanske etažne lastnine z etažno lastnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo in ali je s tem kršilo ustavno pravico tožeče stranke iz 23. člena Ustave RS?
- Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da je tožba neodpravljivo nesklepčna?
URS člen 22. ZIZ člen 17, 24, 24/1. ZNP-1 člen 5. ZPND člen 19, 22a, 22a/8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - predlagatelj postopka - zloraba postopka - stroški nepravdnega postopka - izterjava stroškov postopka - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - zavezanec za plačilo stroškov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - označba dolžnika - aktivna in pasivna legitimacija - zakoniti zastopnik otroka - pravica do izjave - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Z razlago, za katero se zavzema revident, da v primeru, ko eden od staršev kot zakoniti zastopnik začne postopek v imenu otroka, vendar ga zlorabi za lastne interese, izvršilno sodišče lahko odstopi od načela formalne legalitete in za formalnega predlagatelja in zavezanca za plačilo stroškov postopka šteje zakonitega zastopnika, bi izvršilno sodišče zakonito zastopnico prikrajšalo za njeno pravico do izjave, s tem pa poseglo tudi v njeno ustavno pravico do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave). Vprašanja aktivne in pasivne legitimacije izvršilno sodišče praviloma ne sme ponovno presojati, saj bi s tem kršilo temeljno pravilo prepovedi ponovnega sojenja med istima strankama o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno. Zakonita zastopnica mladoletnega predlagatelja glede na skromne ugovore revidenta v nepravdnem postopku, nikakor ni mogla predvideti, da bi lahko bila ona obravnavana kot predlagateljica postopka in s tem tudi kot zavezanka za plačilo stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00061084
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 2, 2/1, 11, 16, 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
ZPP člen 201, 201/2, 374, 374/2, 377. ZNP-1 člen 21, 57.
predlog za dopustitev revizije - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njem ni bila udeležena (drugi odstavek 201. člena ZPP v zvezi s 37. in 42. členom ZNP-1), ampak ga lahko vložijo le formalna udeleženca, udeleženci, ki jim je bila udeležba že pravnomočno dopuščena, in zakoniti udeleženec.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje udeleženca - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - ugoditev predlogu
Zaradi bivanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani je iz razloga smotrnosti utemeljen predlog Okrajnega sodišča v Novem mestu za delegacijo krajevne pristojnosti Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78, 78/1.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanca. Je pa pogrešanec vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine v k. o. 2314 ...
Ker po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici. Pri tem je upoštevalo, da se na območju tega sodišča nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešanec vpisan kot lastnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00060122
ZNP-1 člen 11, 11/6. ZMZPP člen 48, 48/3, 78.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine
V konkretnem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti (zadnjega) stalnega ali začasnega prebivališča nasprotnega udeleženca, zato po doslej zbranih podatkih ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. in 78. člen ZMZPP). Vrhovno sodišče je v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da je v zemljiško knjigo na območju tega sodišča vpisana lastninska pravica nasprotnega udeleženca pri nepremičnini parc. št. ... k. o. 2249 Volče.