prepozen ugovor zastaranja - trditvena in dokazna podlaga - nateg vratnih mišic - nastanek škode - vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo
Dolžnik se lahko na zastaranje sklicuje tudi po prvem naroku za glavno obravnavo, če so bila dejstva, potrebna za njegovo presojo, navedena najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne glede na to, ali je dejstva navedla toženka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožnik. Toženka pa se ob uveljavitvi ugovora zastaranja ni sklicevala na trditve tožnika, ampak na prilogo tožbe (ki ni del trditvene podlage spora).
Mnenji izvedencev cestnoprometne in medicinske stroke ne dajeta opore za sklep, da je ob tako majhnih silah, ki so delovale na tožnikovo telo, lahko prišlo do zatrjevane škode (poškodb). Zgolj možnost oziroma majhna verjetnost, da je ob odsotnosti tehničnih pogojev za nastanek poškodbe res prišlo do natega vratnih mišic, tudi če je bil ugotovljen ob zdravniškem pregledu po nesreči, ne zadošča za sklep, da je tožnik dokazal obstoj vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca toženke in zatrjevanimi poškodbami. Povedano drugače, toženka je s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila (pojemek), ki je delovala na tožnika ob zaviranju avtobusa tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 16, 16/5, 185, 185/1, 189, 189/6, 191, 191/3. ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
javna dražba nepremičnin - preizkus zakonitosti - udeleženec postopka - kupec na prisilni javni dražbi - kršitev pravice do sodelovanja v postopku - pravica do poštenega sojenja - standard obrazloženosti - grajanje procesnih kršitev - odprava procesnih kršitev - pravica do učinkovitega pravnega sredstva
Pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o izročitvi nimajo le dejanski udeleženci javne dražbe, ampak tudi vsi potencialni udeleženci, ki so imeli upravičenje, da se dražbe udeležijo, pa jim je bilo sodelovanje onemogočeno. Pritožnik je postal udeleženec obravnavanega izvršilnega postopka že s tem, da je pravočasno plačal varščino in s tem pridobil pravico do udeležbe na dražbi.
Pritožnik zatrjuje, da mu je sodišče prve stopnje s svojim nezakonitim postopanjem onemogočilo sodelovanje na dražbi, ker je pričelo z dražbo predčasno.
Tudi v izvršilnem postopku je za zagotovitev človekove pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu URS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, velikega pomena, da stranka ali udeleženec postopka lahko spozna, da se je sodišče z njegovimi navedbami seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustavno zagotovljeno je v tem oziru tudi jamstvo izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.
Sodišče prve stopnje je navedena ustavna procesna jamstva kršilo že s tem, da se do zatrjevanih kršitev postopka ni opredelilo. Z opustitvijo navedbe razlogov, ki potrjujejo zakonitost javne dražbe, pa je hkrati tudi kršilo jamstvo izčrpne obrazložitve.
Čeprav je v izvršilnem postopku graja kršitev, ki se nanašajo na zakonitost javne dražbe, dopustna tudi še v pritožbi zoper sklep o izročitvi, pa stranka ali udeleženec postopka lahko poda grajo tudi prej, sodišče prve stopnje pa ima v tem primeru dolžnost, da jo preuči in jo samo sanira. Že izdan sklep o domiku sodišču prve stopnje ne preprečuje, da v fazi pred izdajo sklepa o izročitvi samo odpravi morebitne procesne kršitve na način, da razveljavi opravljeno prodajo in določi novo prodajo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019853
KZ-1 člen 20, 20/2, 261, 261/1. ZKP člen 354, 354/1, 392, 392/4.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja - subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - prosta presoja dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku
Sostorilec kaznivega dejanja ni le tisti, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje, tako, da zavestno sodeluje pri storitvi, temveč tudi tisti, ki kako drugače odločilno prispeva k storitvi (drugi odstavek 20. člena KZ-1). Glede na v pritožbi izpostavljene ugotovitve dokaznega postopka in zagovor obdolženega B., državni tožilec po presoji višjega sodišča utemeljeno opozarja na ravnanja obdolženega R. med postopkom opravljanja nadzora, ki kažejo na njegove aktivnosti in s tem morda bistven prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Pojmovanje in razlaga sostorilstva ter v zvezi s tem zaključki sodišča prve stopnje, so zato (pravno) zmotni.
odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - stvarna napaka - skrita napaka - ugotavljanje - obstoj stvarne napake - ugotovitev obstoja - skrbno ravnanje - grajanje skritih napak - dolžnost obvestitve o napakah - (ne)pravočasnost grajanja napak - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - materialno procesno vodstvo
Nepravilno delovanje pisoarjev (zastajanje vode, pomanjkljivo izplakovanje) je bilo ugotovljeno neposredno po vgradnji, konstrukcijska, stvarna napaka pisoarjev pa več mesecev kasneje - z razkritjem vzroka za zastajanje vode in pomanjkljivo izplakovanje.
Tožniku, ki se je odkrivanja vzrokov nepravilnega delovanja pisoarjev lotil z izločanjem možnih vzrokov in kot verjetnejšega najprej izločil nepravilno montažo, ni mogoče pripisati neskrbnosti pri ugotavljanju skrite napake.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - predlog dolžnika za odlog izvršbe - tožba na ugotovitev ničnosti - neveljavnost pravnega posla - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - uvedba kazenskega postopka - kaznivo dejanje goljufije - pogoji za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme
Neposredno izvršljiv notarski zapis namreč po kakovosti ni primerljiv klasičnim izvršilnim naslovom - sodnim odločbam, za katere velja, da zaradi izvedene sodne kontrole in v posledici učinkov pravnomočnosti, ni več dopustno v izvršilnem postopku dvomiti v njihovo pravilnost in zakonitost. Notarski zapis je namreč le zapis pravnega posla v posebni obliki, ki mu ob izpolnjevanju posebnih zakonskih pogojev, daje pravni red pomen izvršilnega naslova (4. člen Zakona o notariatu), medtem ko le-ta lahko vsebuje tudi zapis ničnega pravnega posla ali posamezne obveznosti. Že ureditev, ki dopušča sodno kontrolo v obliki ničnostne pravde, kaže na šibkost in različnost navedenega izvršilnega naslova v razmerju do klasičnih izvršilnih naslovov, zato mora sodišče, pri presoji utemeljenosti odloga izvršbe, navedeno šibkost ustrezno upoštevati pri ovrednotenju upnikovega položaja.
Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-223/17 z dne 21. 6. 2018 namreč ne izhaja, da je odločilnega pomena faza kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se izterjuje v izvršbi. Citirana odločba kot izjemno okoliščino, ki od sodišča terja večjo skrbnost pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe, omenja vzporedni tek kazenskega postopka v zvezi s terjatvijo, ki se v izvršbi izterjuje, in iz nje ne izhaja, da bi moral biti ta kazenski postopek že v določeni fazi, da bi bil pravno relevanten. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pri presoji pogojev za odlog izvršbe kot okoliščino pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da je bil zoper upnika pravnomočno začet postopek preiskave, ker je podan utemeljen sum, da je (med drugim tudi) v zvezi z obstojem terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, storil kaznivo dejanje goljufije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - član agrarne skupnosti
Za dedovanje premoženjskih pravic vrnjenih na podlagi 8. člena ZPVAS, se za določitev prevzemnika uporablja ZPVAS. Ker je sodišče na podlagi odločbe upravne enote ugotovilo, da je dedinja članica agrarne skupnosti, je pravilno določilo njo kot prevzemnico. Ostali dediči, pritožniki, drugih dokazov niso ponudili.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
ZFPPIPP člen 443, 443/1, 443/4. OZ člen 101, 111, 111/3.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - pozneje najdeno premoženje - zapadlost terjatve - pravilo sočasnosti izpolnitve - učinki razvezane pogodbe
Ker je s citirano sodbo odločeno le o obveznosti tožene stranke vrniti kupnino iz po zakonu razvezane pogodbe, je z njo pravilo sočasnosti izključeno. Čim pa je tako je tožena stranka kot prodajalec tista, ki mora prva izpolniti obveznosti iz sodbe, ali tretji zanjo.
Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno kot pravno relevantno dejstvo za presojo izkazanosti izterljivosti terjatve izbrisane družbe na vrnitev nepremičnine iz razvezane prodajne pogodbe presojalo dejstvo plačila oziroma vračila kupnine iz citirane sodbe. Tako se pokaže, da s to sodbo, na kateri predlagatelj temelji svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe, ni izkazal, da je izpolnitvena obveznost nasprotne stranke na vračilo nepremičnine doslej že nastala oziroma da predstavlja kasneje najdeno premoženje izterljivo terjatev na vrnitev nepremičnine. Le taka terjatev bi namreč omogočala v primeru začetka stečajnega postopka upravitelju njeno sodno uveljavljanje v korist stečajne mase izbrisane družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00018883
OZ člen 965, 965/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 309, 309/1, 310, 310/1, 310/3. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 94/3-3(1).
pravno poslovna pridobitev lastninske pravice - dokazovanje lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica - veriga prenosov - veriga prodajnih pogodb - dokazna prekluzija - odškodninska odgovornost odvetnika - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo po začetku stečajnega postopka - neskrbno ravnanje odvetnika - malomarno ravnanje
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku.
Iz trditev, da je bila nepremičnina pridobljena v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le vpis v zemljiško knjigo ni bil izveden, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetnemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo. Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna.
poroštvo - poroštvena izjava - zaveza kot porok in plačnik - veljavnost izjave o poroštvu - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - podpis fizične osebe - žig pravne osebe
Žig ob podpisu ne more izključiti toženčeve vloge fizičnega subjekta kot poroka na način, kot sam meni. Poroštvena izjava je sklenjena skladno z določili 1012. in 1013. člena OZ in ji ni mogoče očitati nobenih napak, niti vsebinskih, niti oblikovnih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020444
ZFPPIPP člen 377, 378, 378/1. ZPP člen 80, 81, 81/5, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 252, 252/2, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SPZ člen 92. OZ člen 186, 186/1, 186/4.
stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - izbris stečajnega dolžnika iz registra - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - prekinitev pravdnega postopka - sposobnost biti stranka - pomanjkanje sposobnosti biti stranka postopka - neobstoj pravnega nasledstva - procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje nedovoljene pritožbe - vrnitev premičnin - vrnitveni zahtevek - pogoji za vrnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - dejanska oblast - odtujitev blaga - prodaja blaga - neupravičena pridobitev - odškodnina - odškodninski zahtevek - solidarna odgovornost - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dopolnitev izvedenskega mnenja
Ker tožnica ni dokazala, da bi toženci še razpolagali s spornimi premičninami, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi primarnega tožbenega (vrnitvenega) zahtevka zoper prve tri tožence pravilna.
Tožnica je podredni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami o odvzemu in razpolaganju z njenimi stvarmi s strani tožencev brez pravnega naslova, zaradi česar naj bi utrpela škodo, kar pomeni, da je uveljavljala odškodninsko podlago, česar pa sodišče prve stopnje ni dosledno upoštevalo, saj je na eni strani ugotavljalo, kakšna škoda je tožnici nastala zaradi odtujitve spornih predmetov, zahtevku pa je nato ugodilo na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Tožnica je sporno računovodsko dokumentacijo ponudila šele po prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa je to storila na zahtevo (intervencijo) izvedenca, ki je (očitno) ocenil, da ta dokaz potrebuje za izdelavo (dopolnitve) mnenja (drugi odstavek 252. člena ZPP). S tem je pogoj nekrivde v smislu 286. člena ZPP izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019109
ZPP člen 14, 216. OZ člen 131, 179. ZOdvT člen 20.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - stroški postopka - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi - prosti preudarek - višina škode
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče po 14. členu ZPP vezano na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
Sodišče prve stopnje bi moralo do združitve tožbe in nasprotne tožbe stroške odmeriti ločeno po vrednosti spornega predmeta za tožbo in po vrednosti spornega predmeta za nasprotno tožbo, po združitvi pa od seštevka vrednosti obeh.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00020056
ZZVZZ člen 87, 87/1.
povrnitev škode - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - stroški zdravljenja - poškodba delavca pri delu - odgovornost delodajalca - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - navodilo za delo - zavrnitev tožbenega zahtevka
Prvostopenjsko sodišče je tako izpovedbo zavarovanca kot vsebino Obvestila Inšpektorata RS za delo, na kar se osredotoča pritožnik (pa tudi ostalo dokazno gradivo), presodilo tako, kot mu nalaga zakon - najprej samo zase, nato pa še v primerjavi z ostalimi dokazi. Glede na uspeh celotnega dokaznega postopka je upravičeno podvomilo o njuni verodostojnosti, svojo presojo pa je utemeljilo z razlogi, ki so logični in tudi izkustveno sprejemljivi.
ZIZ člen 20a, 40, 40/1, 40/1-3, 53/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
neposredno izvršljiv notarski zapis - neustrezno oziroma nezadostno strukturiranje dolžnikove obveznosti - navedbe v predlogu za izvršbo - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - višina upnikove terjatve - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - pavšalne navedbe
Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.
Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).
zastaranje terjatve - članarina - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - občasna terjatev - terjatev iz gospodarske pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 347. člena OZ in ugotovilo, da gre pri sporni članarini za občasno terjatev, saj je iz sklepa Skupščine Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije razvidno, da članarina dospeva mesečno. Takšne občasne terjatve pa zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve oziroma mesečne članarine.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020377
ZDR-1 člen 45, 179.. ZJU člen 140.. OZ člen 131, 131/1, 150.. ZVZD-1 člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranska intervencija - zavarovalnica - javni uslužbenec
Tožnici nastala škoda se izmika vzročni povezavi z opustitvami dolžnih ravnanj lastnika stavbe oziroma upravnika, ki sta imela vzpostavljen tudi sistem ukrepov v primeru zaustavitve dvigala. Zato je še toliko bolj pretrgana vzročna zveza med tožnici nastalo škodo in morebitnimi opustitvami dolžnih ravnanj tožene stranke, ki je lahko zgolj opozarjala odgovorne osebe na okvare dvigala, ni pa imela pravnih vzvodov oziroma možnosti da bi posegala v pooblastila odgovornih oseb za vzpostavitev primernih ukrepov za primer okvare dvigala. Kot že izpostavljeno pa je tožena stranka zadostila dolžni skrbnosti, ko je odregirala na okvare dvigala.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni utrpel telesnih poškodb, je pravilen. Sodišče se je utemeljeno oprlo na prepričljivo izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke, ki je pravilno izhajala iz tega, da je bila ob trku hitrost nizka, in da je bil trk od strani, saj je bilo za dokazni postopek mnenje izvedenke relevantno le glede škodnih posledic v ugotovljenih okoliščinah. Nobenega razloga za dvom v izvedensko mnenje izvedenke medicinske stroke ni bilo. Utemeljeno je zato sodišče sprejelo oceno o zelo majhni verjetnosti, da bi tožnik pri naletni hitrosti 10 km/h utrpel zatrjevane poškodbe vratnih mišic, saj tako zanihanje lahko privede do poškodbe le pri drobnih ljudeh, tožnik pa je muskulozen. Izvedenka je menila, da je skoraj neverjetno, da bi tožnik utrpel zatrjevane poškodbe.