stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - neizpolnitev - potrebnost stroškov - potni stroški odvetnika - izključna pristojnost - postopek za odvzem denarja nezakonitega izvora - pravica do svobodne izbire odvetnika - kraj bivanja
Za odločitev o stroških postopka je zaradi umika tožbe nepomembno, kakšen razlog je tožeča stranka imela za umik tožbe. Le če bi tožeča stranka tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi bila upravičena do povrnitve stroškov.
Ker o zadevi ni bilo in ne bo meritorno odločeno, ni mogoče reči, da so bili določeni stroški nepotrebni.
Sodišče je pravilno priznalo tudi potne stroške pooblaščenk tožene stranke. V postopkih za odvzem premoženja nezakonitega izvora odloča le Okrožno sodišče v Ljubljani. Toženca imata stalno prebivališče v Kopru, za zastopanje v tej pravdi pa sta pooblastila odvetnici iz Portoroža in Kopra, torej iz kraja svojega stalnega prebivališča oziroma kraja v njegovi bližini. Stranka ima pravico do proste izbire odvetnika, še posebej pa to velja v primeru, ko je stranka izbrala odvetnika iz kraja svojega prebivališča, zakonodajalec pa se je odločil, da bo za odločanje v sporih za odvzem premoženja nezakonitega izvora pristojno le eno sodišče, to je sodišče v Ljubljani. Ni stranka tista, ki je zaradi določitve pristojnosti sodišča v Ljubljani dolžna pooblastiti za zastopanje ravno odvetnika iz Ljubljane. Upravičena je, da si izbere odvetnika iz svojega kraja, potne stroške pooblaščenca za prihod na naroke v Ljubljano pa je treba šteti za potrebne stroške.
ZPP člen 274.. ZSPJS člen 3a, 3a/3, 3a/10.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 in 56/02) (2008) člen 7.
razvrstitev v plačni razred - zavrženje dela tožbe - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
Z neposrednim uveljavljanjem sodnega varstva je tožnica želela nedopustno poseči v čas pred 1. 9. 2008, natančneje v čas od 1. 8. 2008 do 31. 8. 2008, ko je veljal aneks z dne 5. 8. 2008 k pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 9. 1998. Na podlagi te pogodbe o zaposlitvi je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena kot pisarniški referent, V. tarifni razred. Omenjeni aneks se je po vsebini nanašal na prevedbo tožničine plače, kot je toženi stranki nalagal ZSPJS. Upoštevala je tudi 7. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, ki je začel veljati 17. 6. 2008, ki je določal, da se javni uslužbenci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pisarniški referent, po uveljavitvi aneksa prevedejo na delovno mesto administrator.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks konzumira predlog za odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ponovno odločanje o predlogu, v katerem stranka ne navede novih, spremenjenih okoliščin, ni dovoljeno.
ZDR-1 člen 44, 126, 130, 133, 135, 137.. ZZVZZ člen 28, 31, 31/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 134.
plačilo razlike plače - bolniški stalež - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je dejansko opravljala višje vrednoteno delo, ne da bi za takšno delovno mesto sklenila pogodbo o zaposlitvi. Zato je za čas opravljanja dela upravičena do plačila po dejansko opravljenem delu, ne pa tudi za čas, ko tega dela ni več opravljala.
Tožnica je kot oseba v delovnem razmerju v skladu z 28. členom ZZVZZ upravičena do nadomestila plače za čas trajanja bolniškega staleža oziroma za čas začasne zadržanosti od dela, osnova za nadomestilo pa je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZZVZZ povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Glede na to, da bi ji morala tožena stranka nadomestilo plače izplačevati ob upoštevanju višje osnove, torej ob upoštevanju plače, kot jo je sodišče prve stopnje dosodilo v točki I izreka, je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu nepravilna.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - spregled pravne osebnosti - protipravno ravnanje poslovodstva družbe - vzročna zveza - ukrepi finančnega prestrukturiranja - odprava insolventnosti - dokaz z izvedencem finančne stroke
Za nastanek odškodninske odgovornosti poslovodstva do upnikov izbrisane pravne osebe za škodo, ki so jo imeli, ker zaradi izbrisa pravne osebe niso dosegli polnega poplačila, morajo biti poleg obstoja insolventnosti družbe izpolnjene predpostavke: protipravnost ravnanja poslovodstva, ki se kaže v kršitvah obveznosti poslovodstva, določenih v 34. členu ali 35. do 39. členu ZFPPIPP, vzročna zveza (med opustitvijo poslovodstva in škodo), ki se domneva, jo je pa mogoče izpodbiti, ter škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00019176
ZDZdr člen 51, 71, 71/7, 78.
predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - stroški postopka - stroški izvedenca
Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020131
OZ člen 179, 190. SPZ člen 48.
neupravičena obogatitev - odškodninski zahtevek - vlaganje v nepremičnino - tuj posel - povečanje vrednosti tuje nepremičnine - verzijski zahtevek - poslovodstvo brez naročila - soglasje lastnika - uničenje stvari - požar - pridobitev lastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo
Tožnika sta z vlaganji izboljšala toženčevo nepremičnino in povečala njeno vrednost, nista pa opravljala tujega – toženčevega posla, zato v obravnavanem primeru ne gre za nepristno poslovodstvo. Soglasje lastnika nepremičnine je po 48. členu SPZ potrebno le za dogovor med lastnikom in graditeljem, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi takšnega dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Tudi če je gradil ali izboljšal zgradbo na tuji nepremičnini brez soglasja njenega lastnika, pa mu pravo daje verzijski zahtevek. Po splošnem pravilu iz 190. člena OZ se sme zahtevati povračilo za povečano vrednost nepremičnine, ki je posledica njunih vlaganj. Po navedenem torej niso pomembne izpovedi strank in prič o tem, ali je toženec tožnikoma dovolil le bivanje v svoji nepremičnini ali tudi sporna vlaganja. Ker je zanje vedel, bi se početju tožnikov lahko enostavno uprl, če z njunimi vlaganji ne bi soglašal.
ZPP člen 277, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 118, 118/2.
zamudna sodba - rok za podajo odpovedi - denarno povračilo - sodna razveza
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da gre za dejansko vprašanje o tem, kdaj se delodajalec seznani z razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Običajno je, da se s temi razlogi seznani takoj, ko ta dejansko nastane, lahko pa tudi kasneje, vse do zagovora delavca, ki je predviden v drugem odstavku 85. člena ZDR-1. V primeru, da je med strankama sporno, kdaj se je delodajalec seznanil z odpovednim razlogom, mora sodišče v pravdnem postopku izvesti ustrezne dokaze, pri čemer je dokazno breme o tem vprašanju na delodajalcu.
izvenzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - pravica do dedovanja - pravica izvezakonskega partnerja do dedovanja
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo, ali so za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti podani za to potrebni elementi, t. j. skupno bivanje oziroma skupno gospodinjstvo, ekonomska skupnost in notornost skupnosti partnerjev.
izločitev dokazov - obrazloženost odredbe - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem
Po ugotovitvah prvega sodišča je šlo v obravnavanem primeru za izdajo odredb proti večim posameznikom (K. K., M.K., K. K., S. F., A. Z.), ki so se po izdaji prve odredbe le še podaljševale (ali razširile) za čas, ki je zakonsko omejen. Zato je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ključna presoja obrazložitve nosilne (prve) odredbe, v kateri pa mora tako, kot sicer pravilno opozarja pritožba, biti opravljena sodna kontrola, medtem ko za nadaljnje odredbe, s katerimi se ti ukrepi podaljšujejo (za določen čas) oz. razširjajo (za dodatne telefonske številke istih osumljencev), veljajo nižji standardi obrazložitve in je dovolj, da se v tem primeru te odredbe glede dokaznega standarda navezujejo na nosilne.
Drži sicer, da prvi odstavek člena 214 v času izdaje odredbe ni zahteval ugotovitve utemeljenih razlogov za sum za tak poseg, temveč le obstoj verjetnosti, kar pa ni v nobenem primeru odvezovalo preiskovalnega sodnika, da v tej smeri ne opravi sodne kontrole dokumentacije, ki jo predloži bodisi policija, bodisi državni tožilec.
Za presojo o tem, ali je bila opravljena sodna kontrola, namreč ne zadošča sklicevanje na predhodno izdane odredbe iste sodnice v tej zadevi glede ostalih prikritih ukrepov ( .., .., ..). Prav tako pa je nerazumno in napačno pojasnjevanje zaključkov prvega sodišča glede pomanjkljive obrazložitve s siceršnjim vedenjem preiskovalne sodnice in njeno seznanjenostjo s to konkretno kazensko zadevo. Razlagalno polje sodnika, ki presoja ustreznost izdane sodne odločbe mora temeljiti na predlogu pristojnega organa (ODT), ki ga za vsak primer posebej (ne glede na to, kaj je sicer imel sodnik v zavesti!) presoja glede na obstoječo predloženo dokumentacijo, izhajajoč pri tem iz pravilne pravne podlage.
Ker je torej državni tožilec oblastveni organ, ki neposredno nadzoruje organe odkrivanja, torej policijo, mora obrazložiti izdano odredbo glede izvedbe ukrepa po členu 155 ZKP glede utemeljenega sklepanja, da je konkretna oseba vpletena v izvajanje kriminalne dejavnosti. Za tožilske odredbe, ki jih obramba izloča kot nezakonite, pa ni mogoče sprejeti zaključkov o pomanjkljivi obrazložitvi, kot je ustrezno obrazložilo že prvo sodišče.
Pritožba sicer pravilno povzema, da je US RS s citirano odločbo razveljavilo celotno določbo takrat veljavnega člena 49 ZPol in tudi določbe členom 96 do 107 takrat veljavnega Pravilnika o policijskih pooblastilih z odložnim učinkom enega leta od objave te odločbe, vendar pa je nepravilno njeno naziranje, da je zaradi takšne odločitve bilo v letu 1999 izvajanje tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev, ki ga je izvajala policija po takrat veljavni določbi prvega odstavka člena 49 ZPol že ″a priori″ mogoče označiti za nezakonito. Ključni razlogi, zaradi katerih je bila sprejeta navedena odločitev US pa niso le v stopnji dokaznega standarda, kot to netočno trdi pritožba, temveč primarno v pomanjkljivi določenosti ukrepov po takrat veljavni določbi člena 49 ZPol, ki jo je smela policija uporabiti ob določenih pogojih (zlasti v vprašanju, ali se ukrep sme izvajati z enega mesta ali dinamično), kot neustrezna pa je bila ugotovljena tudi ureditev, ki je omogočala odreditev teh ukrepov glede vseh kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, brez omejitev glede na zagroženo kazen, kot problematičen pa se je izkazal tudi časovni okvir izvajanja teh ukrepov. Ni pa v tej odločbi bila problematizirana stopnja dokaznega standarda. Izrecno je namreč US poudarilo, da je cilj, ki ga je določba člena 49 takrat veljavnega ZPol zasledovala (pregon kaznivih dejanj) brez dvoma bil legitimen, medtem sredstvo za dosego le-tega ni bilo primerno. Zato so kasnejše spremembe ZKP področje izvajanja tajnega delovanja pod nadzorom policije uredile v določbi člena 155.a ZKP selektivno za kazniva dejanja iz četrtega odstavka 149.a ZKP (za t. i. kataloška kazniva dejanja), med katerimi je tudi kaznivo dejanje, ki se v tem postopku očita obtožencu.
V tej zadevi ne gre za to, da bi imela tožeča stranka pomanjkljivo strokovno znanje, zaradi česar bi bilo mogoče ugoditi njenemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz. Škoda, ki jo tožeča stranka vtožuje obravnavanem primeru, ne predstavlja tako zapletenega dejanskega vprašanja, ki bi zahtevalo znanje, s katerim tožeča stranka ne razpolaga: trdi namreč, da je pri vseh sklenjenih poslih šlo za osebno, družinsko povezanost z osebami, ki so vodile pogodbene partnerje tožeče stranke in posledično za škodljive, navidezne posle. Izvedenec zatrjevanih osebnih povezav (bodisi sorodstvenih, bodisi prijateljskih) in posledično fiktivnih poslov ne more ugotavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019037
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5.. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1,277/1-1, 429, 435, 437.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - obvezne sestavine obtožnega predloga - nepopoln obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Če je bil torej obtožni predlog, kot to izhaja iz uvoda sklepa, namesto iz njegovega izreka, zavržen na podlagi 435. in 437. člena v zvezi s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, potem zlasti zadnja zakonska določba po utemeljenih pritožbenih prizadevanjih ni bila pravilno uporabljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019329
OZ člen 488. SPZ člen 215, 215/1. ZPP člen 291, 291/1.
tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - pravna napaka - obstoj stvarne služnosti - pridobitev stvarne služnosti - dejansko stanje, ugotovljeno ob koncu glavne obravnave - stroški postopka - krivdno načelo
Če se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom, je pogodba le pravni naslov, da bi se na tej podlagi pridobila služnost. Za pridobitev služnosti pa je potreben še pridobitni način, to pa je vpis v javno knjigo, v konkretnem primeru v zemljiško knjigo.
V trenutku, ko je kupec (tožnik) vložil zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, ni obstajala pravica oziroma pravno dejstvo, ki bi omejevalo uresničevanje njegove lastninske pravice, posledično pa tudi ni obstajala zatrjevana pravna napaka.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj predlog utemeljil do te mere, da je jasno, zakaj naj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - preuranjena odločitev
Na podlagi notarskega zapisa, ki ga je dolžnik priložil k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljena prisilne poravnave, ni mogoče napraviti zaključka v smeri potrditve izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena oziroma je sankcija zavrženja, brez konkretnejšega poziva, prestroga.
razveza zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je postala zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drugi zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/4. ZFPPIPP člen 121, 121/2.
postopek osebnega stečaja - nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek zaradi insolventnosti - fikcija vročitve - vročilnica - osebna vročitev - javna listina - dejanska vročitev - izpodbojnost domnev - neverodostojnost vročilnice - neresnična dejstva
Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev opravljena pravilno. Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da „pošte ni prejela“. Vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična.