pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - rok za preklic pogojne obsodbe - odločitev, da se pogojna obsodba ne prekliče
Obtoženec je predmetno kaznivo dejanje storil 6. 6. 2013, torej še preden je bil pogojno obsojen z zgoraj citirano sodbo Okrajnega sodišča v Celju. V skladu z zgoraj citiranimi določbami KZ-1 se torej sme pogojna obsodba zaradi prej storjenega kaznivega dejanja preklicati samo tekom trajanja preizkusne dobe. To pa pomeni, da je le tekom preizkusne dobe dopustno pravnomočno odločiti tudi o tem, da se pogojna obsodba ne prekliče in se v prejšnji pogojni obsodbi določena kazen upošteva pri odmeri enotno določene kazni v novi pogojni obsodbi.
OZ člen 86, 119, 365, 365/1, 369, 1034, 1034/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a. ZIZ-C člen 4.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - prijava terjatve v stečajnem postopku - zastaralni rok pri pretrganju - odstopno upravičenje - poroštvo - ničnost poroštvene izjave - nični pravni posli - oderuška pogodba - zahteva pisnosti - poroštvena zaveza
Novela ZIZ-C, konkretno 4. člen novele, nima nobene zveze z vprašanjem zastaranja terjatve iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Zastaralni roki so določeni v materialnem predpisu, to je v OZ. ZIZ določa le pogoje, pod katerimi je dopustno dovoliti izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa samega.
Odstop ima pravno naravo izrednega odpoklica, učinkuje za naprej in povzroči zapadlost tistega dela obveznosti, ki bi zapadel s potekom časa, če bi se dolžnik dogovora držal in obveznosti izpolnjeval. Od takrat naprej teče 10-letni zastaralni rok, ki pa do uvedbe tega stečajnega postopka, to je 30. 5. 2018, še ni potekel.
Prijava terjatve v stečajnem postopku je dejanje iz tretjega odstavka 1034. člena OZ.
Poroštvena pogodba ni ničen pravni posel. V našem pravnem redu je pri ničnosti pogodbe poudarjena predvsem tako imenovana ničnost javnega reda. Nični so pravni posli, ki so v nasprotju z Ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Gre za protiustavne, nezakonite in nemoralne pogodbe, katerih učinkovanje želi zakon preprečiti z ničnostno sankcijo. Poroštvene pogodbe niso nič od tega. V poslovni praksi kreditiranja podjetij so take pogodbe običajna oblika obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalca.
O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke (t.i. objektivni element oderuštva) izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost (t.i. subjektivni element oderuštva).
Zahteva po pisnosti porokinega pristanka je predpisana prav v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam.
predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - preuranjena odločitev
Na podlagi notarskega zapisa, ki ga je dolžnik priložil k dopolnitvi predloga za začetek postopka poenostavljena prisilne poravnave, ni mogoče napraviti zaključka v smeri potrditve izpodbijanega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je preuranjena oziroma je sankcija zavrženja, brez konkretnejšega poziva, prestroga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019145
KZ-1 člen 258, 263, 263/1. ZKP člen 167.
kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje - zakonski znaki - uvedba preiskave - utemeljen sum - ugoditev pritožbi - javni razpis - pravočasnost vloge - javni uslužbenec
V izreku izpodbijanega sklepa opisani dejanji pa imata po presoji pritožbenega sodišča vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1, prav tako pa so le-ti tudi konkretno navedeni.
Izhajajoč iz zakonskega opisa kaznivega dejanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 je v obravnavani zadevi odločilno le, ali je zasebni tožilec sploh ravnal (objektivni test) in ali je bilo mogoče njegovo ravnanje kot zaznavno spremembo v zunanjem svetu dojeti/oceniti na način, kot izhaja iz objavljenega pisanja, ki ga obdolženi vsaj posredno ni zanikal oziroma nasprotno, ali je pri tem ravnanju šlo za nekaj povsem drugega od zapisanega ter je potem samo pisanje neresnično (vrednostni test).
V tej zadevi ne gre za to, da bi imela tožeča stranka pomanjkljivo strokovno znanje, zaradi česar bi bilo mogoče ugoditi njenemu dokaznemu predlogu za informativni dokaz. Škoda, ki jo tožeča stranka vtožuje obravnavanem primeru, ne predstavlja tako zapletenega dejanskega vprašanja, ki bi zahtevalo znanje, s katerim tožeča stranka ne razpolaga: trdi namreč, da je pri vseh sklenjenih poslih šlo za osebno, družinsko povezanost z osebami, ki so vodile pogodbene partnerje tožeče stranke in posledično za škodljive, navidezne posle. Izvedenec zatrjevanih osebnih povezav (bodisi sorodstvenih, bodisi prijateljskih) in posledično fiktivnih poslov ne more ugotavljati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019037
KZ-1 člen 209, 209/1, 209/5.. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1,277/1-1, 429, 435, 437.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - obvezne sestavine obtožnega predloga - nepopoln obtožni predlog - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga
Če je bil torej obtožni predlog, kot to izhaja iz uvoda sklepa, namesto iz njegovega izreka, zavržen na podlagi 435. in 437. člena v zvezi s tretjim odstavkom 76. člena ZKP, potem zlasti zadnja zakonska določba po utemeljenih pritožbenih prizadevanjih ni bila pravilno uporabljena.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 126, 126/1, 128, 128/1, 128/3, 337, 341, 341/7, 341/7-1, 343, 346, 346/1. ZPP člen 346, 346/1.
izklicna cena - javna dražba - razveljavitev dražbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - odločanje o pritožbi - nedovoljena pritožba - poplačilo upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 341. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 4. 1. 2018 in da je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), ter da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z določbami 337. do 343. člena ZFPIPP. Po presoji višjega sodišča dolžnik s pritožbenimi navedbami glede „napačnosti in pristranskosti“ javne dražbe ne more uspešno izpodbiti obravnavanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz Zapisnika o prvi javni dražbi (p.d.131) ne izhaja, da bi kdorkoli uveljavljal ugovore ali pripombe k postopku javne dražbe.
skupno premoženje zakoncev - stanovanje kot skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - nastanek lastninske pravice na nepremičninah - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - določitev deležev na skupnem premoženju - skupno premoženje kot enotni pojem - napotitev na pravdo
Delež se lahko določa le na skupnem premoženju kot celoti, kar velja tudi v primeru, ko je predmet pravde posamezna stvar, ki sodi v skupno premoženje
ZST-1 člen 3, 3/10, 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 2, 5, 138. URS člen 25.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - likvidnostno stanje - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - hipoteka - unovčenje premoženja - blokada transakcijskega računa - terjatve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pravica do pravnega sredstva
Zmotno je pritožbeno stališče v smeri, da je sodišče prve stopnje tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da lahko prva tožnica izterja omenjene terjatve zaradi pridobitev sredstev za plačilo takse. V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej. Prva tožnica pa v predlogu za taksno oprostitev niti ne trdi, da te njene terjatev sploh niso izterljive.
Hipoteka je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ) za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t. j. prvi tožnici) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjeno obremenitev s hipoteko ne pomeni, da prva tožnica s svojim premoženjem (nepremičninama) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 355, 357, 357/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - predlog stečajnega upravitelja - utemeljitev predloga - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj predlog utemeljil do te mere, da je jasno, zakaj naj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno.
predlog za nasprotno izvršbo - odmera izvršilnih stroškov
S predlogom po 68. členu ZIZ dolžnik zahteva od upnika nazaj, kar je z izvršbo dobil oziroma kar je bilo dolžniku neutemeljeno odvzeto. Zahteva enako, kar bi zahteval s tožbo. Institut nasprotne izvršbe za dolžnika tako pomeni poenostavitev, ker mu ni treba voditi postopka pravde, da bi dobil nazaj tisto, kar mu je bilo odvzeto v izvršbi, ker je bila opravljena brez pravne podlage. V tem smislu predstavlja vrsto pravnega sredstva, ki omogoča dolžniku vrnitev tistega, kar mu je bilo nezakonito odvzeto s prisilno izvršbo.
pravna sredstva v izvršilnem postopku - odločitev o stroških postopka
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo in zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe, je ugovor, razen če dolžnik izpodbija samo odločitev o stroških. To pomeni, da le v primeru, če dolžnik odločitev o dovolitvi izvršbe izpodbija zgolj v odločitvi o stroških, je pravno sredstvo pritožba. V obravnavani zadevi je dolžnica z ugovorom ugovarjala odločitvi o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom, kot tudi stroškom, zato bi sodišče prve stopnje moralo vse navedbe dolžnice iz pravnega sredstva obravnavati v okviru ugovora, in ne ločeno, tako kot je to storilo v obravnavani zadevi, ko je o ugovornih navedbah zoper glavno stvar odločilo s sklepom o ugovoru, v delu, v katerem se pravno sredstvo nanaša na stroške, pa štelo kot pritožbo in odstopilo v reševanje sodišču druge stopnje.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 435, 435/1. ZIZ člen 24, 24/3, 25, 25/2.
izvršilni postopek - likvidacija - prenehanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije).
Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.
URS člen 72. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 11, 12. EZ-1 člen 357.
plačilo dobavljene toplotne energije - exceptio illegalis - ustavnost in zakonitost pravilnika - uporaba pravilnika - obračun toplotnih stroškov - dejanska poraba toplote - delilnik stroškov toplotne energije - merilnik porabe toplote - povečana stanovanjska površina
Pravilnik (podzakonski predpis), ki predvideva povečanje stroškov toplote s količnikom 3 - za tiste lastnike, ki merjenja dejanske porabe toplote v posameznih delih stavb ne omogočajo - je skladen z zakonom. Sankcioniranje uporabnikov, ki merjenja dejanske uporabe ne omogočajo, s povečanimi stroški toplote, je primeren in sorazmeren ukrep za zagotavljanje ustavno varovane dobrine - zdravega življenjskega okolja.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/4. ZST-1 člen 6, 6/3.
vloge - napoved pritožbe - umik napovedi pritožbe - neplačana sodna taksa - potrdilo o plačilu sodne takse - domneva umika pritožbe - način vročanja - vročitev s fikcijo
V tretjem odstavku 6. člena ZST-1 je predpisano, da mora taksni zavezanec v primeru, če je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, sodišču predložiti potrdilo o opravljenem plačilu. Tega pa tožena stranka ni storila niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku. Poleg tega v pritožbi tudi ni pojasnila, zakaj takšnega potrdila ne more predložiti. Predlagala je le, da sodišče preveri prilive na svoj transakcijski račun. Kot že navedeno, pa iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa to že storilo, pa ni ugotovilo, da bi bila sodna taksa plačana. Tožena stranka pa, kot rečeno, nasprotnega ni dokazala.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/2, 30/2-3, 74. ZNP člen 37. URS člen 12, 12/1, 35, 51.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zdravstvena nega - mnenje psihiatra - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.
osebni stiki z otroki - odklanjanje stikov s strani otroka
Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njihov telesni ali duševni razvoj. V obrazložitvi sodbe je ustrezno pojasnjeno, da ima otrokovo zavračanje stikov realno osnovo, ter da odločitev ne temelji le na ugotovitvi, da mladoletni Ž. stike zavrača.
zaščitena kmetija - pozneje najdeno premoženje - dedovanje
Sodišče prve stopnje je 13. novembra 2018 opravilo poizvedbe, ali sporna nepremičnina spada v okvir zaščitene kmetije. Iz rednega izpiska iz zemljiške knjige z dne 13. 11. 2018 izhaja, da nepremičnina ni del zaščitene kmetije.
Ker sporna nepremičnina ni del zaščitene kmetije in ker gre za pozneje najdeno premoženje, nastopi dedovanje na podlagi splošnih predpisov o dedovanju in ne na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.