ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/2, 30/2-3, 74. ZNP člen 37. URS člen 12, 12/1, 35, 51.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zdravstvena nega - mnenje psihiatra - poseg v človekove pravice - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ker iz predloga predlagatelja in predloženega mnenja psihiatra izhaja, da nasprotni udeleženec potrebuje le stabilno okolje z zagotovljeno pomočjo pri negi in splošnem okrevanju, kjer bo voden in deležen potrebnih vzpodbud in nadzora nad jemanjem predpisanih zdravil, ne pa, da bi trpel za duševno motnjo, zaradi katere bi imel hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, prav tako tudi ne, da bi potreboval sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo pobudo predlagatelja za sprejem udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, pravilna.
ZPP člen 286, 286/4, 347, 347/5. OZ člen 131, 131/1.
padec na mokrih tleh - neobstoj protipravnega ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - prekluzija dokazov - pritožbena obravnava
V primeru sledi, kakršno je puščala sporna čistilna naprava in do česar pride, ko so tla predhodno mokra (npr. na deževen dan), je postavitev opozorilne table zadosten ukrep. V ugotovljenih okoliščinah je tako toženka tudi v okviru profesionalne skrbnosti storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine.
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 74/1, 75, 75/3, 79. URS člen 19, 19/1, 21. ZNP člen 37.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - primernost ukrepa - potrebno varstvo in nadzorstvo - institucionalno varstvo - prostorska stiska - prostorska zasedenost - osebna svoboda - človekovo dostojanstvo - poseg v osebno svobodo - poseg v ustavne pravice posameznika - določitev socialno-varstvenega zavoda - zdravstveno stanje - strokovna usposobljenost - pravica do izjave - dopolnitev dokaznega postopka - izvedenec medicinske stroke - sorazmernost
Ob sedanji zakonski ureditvi, ko sodišče zaradi prezasedenosti ustreznih ustanov nima na razpolago drugih mehanizmov oziroma drugih ustanov, kar bi mu omogočilo ustavno skladno odločanje o posegih v osebno svobodo obravnavanih oseb, mora sodišče ugotovljeno prezasedenost zavodov tehtati z drugimi okoliščinami primera. V okviru zakonskih možnosti mora posebno skrbno raziskati ter ugotoviti, v katerem zavodu bo namestitev za konkretnega udeleženca najprimernejša. Prostorske prezasedenosti zavodov po ustaljeni sodni praksi ni mogoče reševati z enostavno opustitvijo sodnega odrejanja ukrepov sprejema v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov pri osebah, ki tak ukrep zaradi svojih potreb oziroma koristi nujno potrebujejo. Na ta način bi bilo namreč nesorazmerno poseženo v druge ustavne pravice teh oseb (do zdravstvenega varstva, ki obsega tudi pravice za primer invalidnosti, telesne in duševne prizadetosti). Zato se socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom po ustaljeni sodni praksi ne more uspešno upirati oziroma nasprotovati sprejemu osebe s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020794
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pripor - begosumnost - utemeljen sum - tuj državljan - neogibnost pripora - sorazmernost pripora
Zagovor obdolženke z do sedaj zbranimi podatki ni potrjen in ravno ta okoliščina upoštevajoč dalje tudi, da sta bila oba obdolženca kasneje prijeta v bližini državne meje s Hrvaško, utemeljuje vložitev obtožbe tudi zoper obdolženko. Seveda pa bo dokončna ocena o dokazanosti kaznivega dejanja prepuščena razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi, kolikor bo do nje prišlo. Dejstvo je, da obdolženko kot tujko na ozemlje naše države ničesar ne veže in da naj bi v postopku ugotavljanja identitete policistom dala lažne podatke, kar že samo po sebi utrjuje nevarnost, da bi v primeru odprave pripora obdolženka pobegnila in se s tem izognila uspešni izvedbi postopka.
34. člen Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Cerknica določa obveznost lastnikov, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem (po sami naravi stvari pa ne more biti nič drugače v primerih prenosa uporabe na drugi (pogodbeno) pravni podlagi), izvajalcu javne službe sporočiti podatke o morebitni spremembi zavezanca za plačilo storitev javne službe. Če lastnik tega ne stori, ostane zavezanec za plačilo teh storitev sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018806
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 7, 7/1, 155, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 350, 350/2, 353, 354, 354/1, 358, 358-6, 458, 458/1, 458/5.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - v pobot uveljavljana terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ gre za določanje primerne oziroma običajne cene v primerljivih poslih. Tega pa že po naravi stvari, tudi če gre za izdelke po naročilu, ni mogoče dokazovati (zgolj) z internimi izračuni in cenikom podjemnika.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020947
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepazljivost oškodovanca
Tožniku je pri sestopu s komorne ogrevne peči zdrsnilo in si je pri tem poškodoval desno koleno. Delo, pri katerem se je poškodoval tožnik, to je upravljanje komorne ogrevne peči na višini 70 cm, pri čemer tožnik ni bil izpostavljen vroči površini, na katero bi moral stopiti, ni nevarno delo, pri katerem je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo.
Tožnik je toženi stranki očital, da mu ni zagotovila ustrezne osebne varovalne opreme, to je delovnih čevljev z ustreznim podplatom, odpornim na visoke temperature, oziroma mu zaščitnih čevljev, kljub izrabljenosti podplatov, na njegov poziv ni zamenjala. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so imeli varovalni čevlji, ki jih je tožnik nosil na dan škodnega dogodka, izpolnjene zahteve glede protidrsnosti podplata in so predstavljali ustrezno osebno varovalno opremo, je pravilno zaključilo, da očitek o neustreznosti obutve ni utemeljen. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožnikov očitek, da mu tožena stranka na njegov poziv ni zamenjala obrabljenih čevljev, saj za zamenjavo, glede na ugotovitev izvedenke o ustreznosti tožnikovih čevljev, ni bilo potrebe. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev in ocene sodne izvedenke, da je bil najverjetnejši vzrok zdrsa v tožnikovi nezadostni pazljivosti pri sestopu z voza komorne ogrevne peči, pri čemer je tudi natančno in prepričljivo pojasnila mehanizem tožnikovega padca, se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je vzrok za nezgodo izključno v tožnikovi nepazljivosti pri sestopu, v zvezi s katerim toženi stranki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot osem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
Sodišče prve stopnje je štelo da večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače vedno pomeni bruto zneske. Takšno stališče pa je za obdobje 1974 do 1979 napačno. V zvezi s tem pritožba pravilno navaja, da je bil bruto sistem obračunavanja plač uveden šele 1. 1. 1991 z uveljavitvijo Zakona o dohodnini, ki je sistemsko uredil obdavčevanje različnih vrst osebnih dohodkov fizičnih oseb z enotno davčno dajatvijo - dohodnino. Pritožbeno sodišče dodaja da je bruto sistem plač poleg ZDoh uvedel tudi Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. Zaradi primerjave s podatki o neto plačah pa je bila sprejeta tudi Odredba o preračunu bruto osebnih dohodkov. Navedeni predpisi jasno kažejo na to, da je bil splošni sistem v spornem obdobju takšen, da se je s pojmom plača vedno mislila neto plača in je do spremembe sistema iz neto v bruto prišlo šele v letu 1991. Za obdobje po tem v celoti veljajo ugotovitve sodišča prve stopnje, da pojem plača v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, pomeni bruto zneske.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je tožeča stranka s tem, ko v nasprotju z navodili v Splošnih pogojih in izrecnim obvestilom banke iz računalnika ni odstranila pametne kartice s kvalificiranim digitalnim potrdilom ter kartico nenadzorovano puščala v računalniku, kršila pravila glede varnega elektronskega poslovanja elektronskega bančništva A. spletne banke in ravnala s hudo malomarnostjo. Če bi tožeča stranka pametno kartico iz računalnika odstranila, do nastanka škode ne bi prišlo.
dodatek za nego otroka - sprememba tožbe - pritožbena novota
Ne glede na nastalo situacijo, ko je CSD o dodatku za nego otroka za sporno obdobje z odločbo že odločil, pa tega dokaza, predloženega šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za novoto iz 337. člena ZPP.
vdovska pokojnina - obnova postopka - kasneje nastalo novo dejstvo
V obravnavani zadevi ni podan uveljavljani obnovitveni razlog iz prve točke 260. člena ZUP. Razloga, ki ju je tožnica navedla kot razlog za obnovo postopka, in sicer, da iz opravičenih razlogov ni vložila pritožbe zoper odločbo in da ima pravico do preračuna pokojnine na podlagi 29. in 30. člena Sporazuma med Slovenijo in BIH, ne moreta pomeniti novega dejstva niti novega dokaza, ki bi lahko sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljal do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
V konkretnem primeru tožnica navaja tudi nova dejstva oziroma nove dokaze, ki v času pred izdajo dokončne odločbe še niso obstajali, in sicer medicinsko dokumentacijo iz leta 2017 in 2018. Gre torej za novo dejstvo in nove dokaze, ki so nastali po dokončni odločbi z dne 20. 6. 2014. To pa pomeni, da ta dejstva oziroma dokazi tudi ne bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, saj takrat še niso obstajali oziroma še niso nastali.
ZPP člen 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 126.
III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje - nove pravice na podlagi invalidnosti
V sodno socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, izkazanega z medicinsko dokumentacijo, razpoložljivo do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe.
vdovska pokojnina - obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - novo dejstvo ali nov dokaz
Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 15. 5. 2013, vložen 14. 4. 2017. Torej po preteku triletnega objektivnega roka iz 4. odstavka 263. člena ZUP-a, ki se je iztekel 5. 6. 2016. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je že iz tega razloga zakonito zavrženo.
Sicer pa v predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali predlagan nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP-a, ki bi obstajal ob smrti zavarovanca leta 1992. Ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo, ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti. Zdravstvene težave, ki ob izdaji odločbe 15. 5. 2013 niso obstajale, temveč naj bi se pojavile šele po štirih letih, ne predstavljajo novih dejstev, niti medicinski izvidi iz leta 2018 novih dokazov v smislu navedene določbe ZUP. Tovrstna dejstva pravno niso relevantna, saj ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga po navedeni določbi ZUP-a.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 16, 32, 32/1. ZIZ člen 62. ZPP člen 441.
sodna taksa - sodna taksa za tožbo - nastanek taksne obveznosti za tožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - trenutek začetka pravdnega postopka kot nadaljevanje izvršilnega postopka - delni umik tožbe - sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - pravilna odmera sodne takse
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v situacijah, ko se pravdni postopek začne kot nadaljevanje izvršilnega postopka v primeru obrazloženega ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, treba šteti, da se pravdni postopek začne s pravnomočno razveljavitvijo dovolilnega dela sklepa o izvršbi. V obravnavanem primeru je torej ob začetku pravdnega postopka vrednost spornega predmeta znašala 26.460,00 EUR, tožeča stranka pa je šele po nastopu pravnomočnosti razveljavitvenega sklepa in torej po začetku pravdnega postopka z vlogo tožbo oziroma predlog za izvršbo delno umaknila. Po prvem odstavku 32. člena ZST-1 pa v primeru spremembe vrednosti predmeta med postopkom, ostane podlaga za odmero sodne takse prvotna vrednost. Sodišče prve stopnje je zato pri odmeri zadevne sodne takse pravilno upoštevalo prvotno vrednost spornega predmeta, to je 26.460,00 EUR.
URS člen 56, 56/1. ZZZDR člen 4, 124, 124/1, 124/2.
razmerja med starši in otroki - preživninska obveznost otrok do staršev - dolžnost preživljanja staršev - zadostna sredstva za preživljanje - neizpolnjevanje preživninske obveznosti iz neupravičenega razloga
Ustava RS otrokom zaradi njihove ranljivosti in nebogljenosti zagotavlja posebno varstvo in skrb (prvi odstavek 56. člena URS). Pri tem morajo biti starši tisti, ki za to nosijo glavno odgovornost. Otrokove koristi morajo biti njihova poglavitna skrb. ZZZDR v 4. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Tožnik, ki svoje preživninske obveznosti po toženčevi polnoletnosti ni izpolnjeval, do takrat pa jo je izpolnjeval le pod prisilo, ki ni skrbel za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojega otroka in se, kot izhaja iz izvedenega dokaznega postopka sodišča prve stopnje, nikoli ni zanimal za toženčev razvoj, ne more od njega utemeljeno zahtevati preživljanja.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavrženje zahteve stranke - pravnomočno razsojena stvar
Pravna podlaga za rešitev obravnavane zadeve je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP. Po navedeni določbi ZUP-a se zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma je bila izdana zavrnilna odločba pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena, ob ponovni zahtevi pa je imel še vedno dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 29 dni zavarovalne dobe, se dejansko stanje zagotovo ni spremenilo. Spremenila se ni niti relevantna pravna podlaga, in sicer 1. odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem lahko zavarovanec pri starosti 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Z novo zahtevo je bilo pravilno postopano po 129. členu ZUP-a, zato pritožba zoper zavrnilno sodbo ne more biti uspešna.
Rok za vložitev pritožbe je začel teči prvi dan po fiktivni vročitvi, torej 12. 10. 2018 in se je iztekel v petek 26. 10. 2018. Tožnica pa je šele dne 29. 10. 2018 priporočeno oddala poštno pošiljko (pritožbo), ki jo je naslovila na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba, ki je bila priporočeno oddana na pošto 29. 10. 2018, je bila torej vložena po izteku 15-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
Ni na tožniku dokaznega bremena v zvezi s tem, da je dosegel pričakovane rezultate dela, pač pa je v prvi vrsti na delodajalcu dokazno breme v zvezi s tem, kaj sploh se od delavca pričakuje oziroma, kakšni so (bili) pričakovani rezultati dela in česa od pričakovanega delavec ne dosega (da lahko sploh dokazuje nasprotno) ter nato še, kakšne so možne posledice v zvezi s tem (npr. izračun plače).