ZGD-1 člen 425, 425/1, 435, 435/1. ZIZ člen 24, 24/3, 25, 25/2.
izvršilni postopek - likvidacija - prenehanje stranke v postopku
Sodišče prve stopnje v zvezi z vstopom novega upnika v obravnavani izvršilni postopek ne bi smelo uporabiti analogno določila drugega odstavka 425. člena ZGD-1, po katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do družbenikov v primeru likvidacije družbe po skrajšanem postopku (prvi odstavek 425. člena ZGD-1) v prekluzivnem zakonskem roku po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pravilno je razlikovati odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je izrecno časovno omejena in pravno nasledstvo družbenikov glede premoženja družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku (brez likvidacije).
Ali ima družba premoženje (terjatve) ali ne, za prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije) ni bistveno. Pravna vprašanja obveznosti in terjatev družbe v postopku prenehanja po skrajšanem postopku so ločena, s čimer odpade podlaga za sklepanje po podobnem.
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 74/1, 75, 75/3, 79. URS člen 19, 19/1, 21. ZNP člen 37.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - primernost ukrepa - potrebno varstvo in nadzorstvo - institucionalno varstvo - prostorska stiska - prostorska zasedenost - osebna svoboda - človekovo dostojanstvo - poseg v osebno svobodo - poseg v ustavne pravice posameznika - določitev socialno-varstvenega zavoda - zdravstveno stanje - strokovna usposobljenost - pravica do izjave - dopolnitev dokaznega postopka - izvedenec medicinske stroke - sorazmernost
Ob sedanji zakonski ureditvi, ko sodišče zaradi prezasedenosti ustreznih ustanov nima na razpolago drugih mehanizmov oziroma drugih ustanov, kar bi mu omogočilo ustavno skladno odločanje o posegih v osebno svobodo obravnavanih oseb, mora sodišče ugotovljeno prezasedenost zavodov tehtati z drugimi okoliščinami primera. V okviru zakonskih možnosti mora posebno skrbno raziskati ter ugotoviti, v katerem zavodu bo namestitev za konkretnega udeleženca najprimernejša. Prostorske prezasedenosti zavodov po ustaljeni sodni praksi ni mogoče reševati z enostavno opustitvijo sodnega odrejanja ukrepov sprejema v varovani oddelek socialno varstvenih zavodov pri osebah, ki tak ukrep zaradi svojih potreb oziroma koristi nujno potrebujejo. Na ta način bi bilo namreč nesorazmerno poseženo v druge ustavne pravice teh oseb (do zdravstvenega varstva, ki obsega tudi pravice za primer invalidnosti, telesne in duševne prizadetosti). Zato se socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom po ustaljeni sodni praksi ne more uspešno upirati oziroma nasprotovati sprejemu osebe s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti.
34. člen Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Cerknica določa obveznost lastnikov, ki oddajajo stanovanjske in druge prostore v najem (po sami naravi stvari pa ne more biti nič drugače v primerih prenosa uporabe na drugi (pogodbeno) pravni podlagi), izvajalcu javne službe sporočiti podatke o morebitni spremembi zavezanca za plačilo storitev javne službe. Če lastnik tega ne stori, ostane zavezanec za plačilo teh storitev sam.
ZPP člen 286, 286/4, 347, 347/5. OZ člen 131, 131/1.
padec na mokrih tleh - neobstoj protipravnega ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - prekluzija dokazov - pritožbena obravnava
V primeru sledi, kakršno je puščala sporna čistilna naprava in do česar pride, ko so tla predhodno mokra (npr. na deževen dan), je postavitev opozorilne table zadosten ukrep. V ugotovljenih okoliščinah je tako toženka tudi v okviru profesionalne skrbnosti storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00020794
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pripor - begosumnost - utemeljen sum - tuj državljan - neogibnost pripora - sorazmernost pripora
Zagovor obdolženke z do sedaj zbranimi podatki ni potrjen in ravno ta okoliščina upoštevajoč dalje tudi, da sta bila oba obdolženca kasneje prijeta v bližini državne meje s Hrvaško, utemeljuje vložitev obtožbe tudi zoper obdolženko. Seveda pa bo dokončna ocena o dokazanosti kaznivega dejanja prepuščena razpravljajočemu senatu na glavni obravnavi, kolikor bo do nje prišlo. Dejstvo je, da obdolženko kot tujko na ozemlje naše države ničesar ne veže in da naj bi v postopku ugotavljanja identitete policistom dala lažne podatke, kar že samo po sebi utrjuje nevarnost, da bi v primeru odprave pripora obdolženka pobegnila in se s tem izognila uspešni izvedbi postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018806
OZ člen 619, 642, 642/2. ZPP člen 7, 7/1, 155, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 343/4, 350, 350/2, 353, 354, 354/1, 358, 358-6, 458, 458/1, 458/5.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - določitev plačila - običajna cena - določitev cene del po sodišču - v pobot uveljavljana terjatev - zmotna uporaba materialnega prava - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena
Pri določitvi cene po drugem odstavku 642. člena OZ gre za določanje primerne oziroma običajne cene v primerljivih poslih. Tega pa že po naravi stvari, tudi če gre za izdelke po naročilu, ni mogoče dokazovati (zgolj) z internimi izračuni in cenikom podjemnika.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot sedem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z (večkratno delno) izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
Tožnica je uspela glede dvigovanja in prenašanja bremen. Sodišče je poseglo v obe izpodbijani odločbi in je bila s tem v zvezi tožba tožnice potrebna. Tožnica pa ni uspela v delu, ki se nanaša na časovno razbremenitev, saj je sodišče ugotovilo, da ta razbremenitev zaenkrat še ni potrebna. Vse to pa pomeni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je tožnica uspela v višini 50 % in je posledično tudi pravilno odmerilo stroške postopka, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019621
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.
preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - kaznivo dejanje grožnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - namen storilca - opis kaznivega dejanja - obarvani naklep
Obdolženki se v opisu kaznivega dejanja, kot je razviden iz izreka prvostopenjske sodbe, najprej očita, da je ravnala z namenom vznemirjanja ("zato, da bi vznemirila"), v nadaljevanju pa, da se je zaradi tega mladoletni oškodovanec "počutil prestrašeno in ogroženo". Kazenski zakonik kot izrecen (subjektivni) zakonski znak kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 določa posebni namen storilca, t.j. namen ustrahovanja ali vznemirjanja. Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo opisu kaznivega dejanja, ki vsebuje zgolj namen vznemirjanja, izpušča pa namen ustrahovanja, navkljub dejstvu, da je v nadaljevanju opisa navedena prestrašenost in ogroženost mladoletnega oškodovanca. Posledica prestrašenosti in ogroženosti ima namreč lahko vzrok kvečjemu v ustrahovanju in ne v vznemirjanju, zaradi česar je v samem izreku prvostopenjske sodbe podano nasprotje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020097
ZPP člen 409, 409/1, 409/4, 411, 411/3. ZIZ člen 56, 58, 58/1. ZZZDR člen 105, 106.
spor iz družinskih razmerij - spor o varstvu in vzgoji otrok - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - stiska otroka - varstvo otroka - varstvo koristi otroka - smiselna uporaba določb ZIZ - procesna legitimacija za vložitev tožbe - stvarna legitimacija - uveljavljanje otrokovih pravic - roditeljska pravica staršev - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - kolizijski skrbnik
Z regulacijskimi začasnimi odredbami v družinskih postopkih lahko sodišče začasno uredi le izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli in da izvede predlagane dokaze.
Bistvo tega postopka ni v vprašanjih, ali je bil toženec do tožnice nasilen ali ne, za kakšne vrste in oblike nasilja je šlo, kaj je bilo z orožjem in ali sta bila povzročitelja (ter žrtvi) psihičnega nasilja morda oba. Ta postopek se osredotoča le na koristi otrok. Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku ugotovilo, da sta oba mladoletna otroka pravdnih strank v čustveni stiski (zaradi napetega ozračja v družini) in obremenjena s starševskimi konflikti.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri tretjem odstavku 411. člena ZPP, ki določa, da se začasne odredbe med postopkom iz razmerij med starši in otroki izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, po naravi stvari za smiselno uporabo ZIZ. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki, zato npr. določbe prvega odstavka 58. člena ZIZ sploh ni mogoče uporabiti. Kar se tiče uporabe določbe 56. člena ZIZ o ugovoru po izteku roka pa je treba pritožniku pojasniti, da sodišča začasno odredbo, izdano v postopkih iz razmerij med starši in otroki, ne glede na določbo 56. člena ZIZ, lahko kadarkoli spremenijo, tudi brez predloga strank. Pogoj pa ni takšen, kakršne določa 56. člen ZIZ za ugoditev ugovoru po izteku roka, torej da ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, če ga dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi oz. začasni odredbi.
Otrok je osrednji subjekt (ne predmet) roditeljske pravice (in tudi sam stvarno ter procesno legitimiran), a mu to (vsaj ne do tedaj, ko je star 15 let in sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj) ne daje legitimacije, da bi v pravdi zahteval, na kakšen način naj starša izvršujeta roditeljsko pravico. Odgovornost za odločanje o tem je dana staršem, sodišče pa ob tem na otrokovo korist pazi po uradni dolžnosti.
Pomembno je, da so stiki otrok s tistim od staršev, s katerim ne živijo, redni in dovolj pogosti, da do izdaje končne odločbe ne pride do odtujitve.
Bistvo je, da so stiki (začasno) urejeni tako, da otrokom ne škodijo.
Ni na tožniku dokaznega bremena v zvezi s tem, da je dosegel pričakovane rezultate dela, pač pa je v prvi vrsti na delodajalcu dokazno breme v zvezi s tem, kaj sploh se od delavca pričakuje oziroma, kakšni so (bili) pričakovani rezultati dela in česa od pričakovanega delavec ne dosega (da lahko sploh dokazuje nasprotno) ter nato še, kakšne so možne posledice v zvezi s tem (npr. izračun plače).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSM00021545
URS člen 22, 26. OZ-UPB1 člen 133, 133/3, 179, 179/1. ZVO-1 člen 9, 11, 11/5. ZZelP člen 11, 11a, 11b, 11c. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (2005) člen 2, 2/1, 7, 7/2. Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (2004) člen 2, 2/1.
vmesna sodba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja - preseganje mejnih vrednosti - prekomerne imisije - odškodninska odgovornost povzročitelja - primarna in subsidiarna odgovornost - odškodninska odgovornost države
Res je, da je sodna praksa zavzela načelno stališče, da je preseganje mejnih oziroma kritičnih vrednosti hrupa po Uredbi mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz tretjega odstavka 133. člena OZ, vendar je pri tem izpostavila tudi, da je standard običajne meje pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče v vsakem konkretnem primeru, pri čemer upravni predpis (Uredba) o dovoljeni količini emisij predstavlja zgolj orientacijo pri zapolnjevanju tega standarda, saj je treba upoštevati, da življenje v urbanem okolju terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrupa, vibracij, onesnaženosti zraka, ipd.). Pri opravljanju splošno koristne dejavnosti je namreč potrebno vedno najti pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti, kajti sodobno življenje je obdano z nevšečnostmi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 49.. ZZVZZ člen 23.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik je opravil zdraviliško zdravljenje v termah v spornem obdobju, ker je dosegel izboljšanje subjektivnega in funkcionalnega stanja, saj je ob odpustu hodil brez bergel in brez šepanja, bolečine in otekanje nog so se zmanjšale, popravila se je gibljivost skočnih sklepov, kar vse kaže tudi na to, da je pri tožniku šele po zdraviliškem zdravljenju v termalnem zdravilišču prišlo do celostne medicinske rehabilitacije.
državna štipendija - mirovanje pravice do štipendije - sprememba periodičnega dohodka
Skladno s 15. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka se kot izjema, periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS).
Ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev je bil dohodek družine občutno znižan. Podan je enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). Torej, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka zato, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek. Za konkretni primer to pomeni, da se periodični dohodek, ki ga tožnikov oče ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
ZKP člen 502.c, 502.c/1. ZKP člen 502.b, 502.b/2, 502.b/3, 502.b/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - trajanje začasnega zavarovanja - odprava začasnega zavarovanja - ugovor zoper obtožnico - dopolnitev preiskave
V predmetni zadevi gre za procesno situacijo, ko se je odrejen ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi začel izvajati v preiskavi, nato je bila vložena obtožnica, ob reševanju ugovora zoper obtožnico pa je zunajobravnavni senat zadevo vrnil tožilstvu, da zahteva dopolnitev preiskave, kar je slednji v roku tudi storil. Treba je šteti, da je postopek med preiskavo (dopolnitev preiskave), ki se opravi po vloženi obtožnici, v fazi po vloženi obtožnici in ne v fazi preiskave, čeprav ta dejansko poteka. V tem primeru je zato potrebno uporabiti določbo četrtega odstavka 502.b člena ZKP, ki določa maksimalni skupni rok trajanja začasnega zavarovanja po vložitvi obtožnice do izreka sodbe, ki je tri leta, in maksimalni rok trajanja tega ukrepa v preiskavi, ki je dve leti. Torej je skupno maksimalno trajanje začasnega zavarovanja pet let.
starostna pokojnina - ponovna odmera starostne pokojnine - vrednost delnice
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni navedbi, da tožnica ni mogla sodelovati s celotnim zneskom svojih obveznosti, ker je bila izdaja števila delnic podjetja, ki so bila namenjena za notranji odkup odvisna tudi ob obsega družbenega premoženja, ko se je podjetje začelo lastniniti. Da, to ne drži, izhaja iz listinske dokumentacije v prilogah sodnega spisa, prav tako pa tudi iz izpovedi računovodkinje, zaslišane kot priča v tem postopku, ki je izpovedala, da je celotni znesek šel za odkup 20 % deleža in da so za 20 % delež potrebovali še zneske iz naslova državljanskih certifikatov in da so nekateri vplačevali še denarne zneske. To pa izhaja tudi iz izpovedi vodje delniške knjige, ki je izpovedala, da so bile obveznice najprej izdane v obliki potrdila, da pa so kasneje se vpisale v delniško knjigo kot delnice ter da je tudi tožnica s svojimi obveznicami sodelovala v notranjem odkupu in jih vpisala v delniško knjigo kot delnice in od njih dobivala tudi nato dividende.
bistvena kršitev določb postopka - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - procesna sposobnost
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča ravnalo v skladu z določbo 80. člena in prvega odstavka 274. člena ZPP s tem, ko je po uradni dolžnosti vpogledalo v podatke Ajpes. Po uradni dolžnosti je bilo dolžno preveriti obstoj toženčeve procesne sposobnosti in ali je podana pravna korist tožnika za vloženo tožbo.
S tem, ko je sodišče prve stopnje samo zbralo dokaze o razdaljah med kraji, ki jih je tožnik navajal kot relacijo toženčevega zasledovanja, katerih pa toženec ni prerekal in časovno oddaljenostjo med njimi ter s tem ugotovilo trajanje tožnikovega strahu zaradi toženčevega ravnanja v času deset minut in ne v času petnajst minut, kot je izpovedal tožnik, je ravnalo v toženčevo korist. Toženec se v tem delu pritožuje v lastno škodo, očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni podana.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. Poslovnik Vlade Republike Slovenije (2001) člen 9, 9/2, 9/6, 9/7. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 1. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012 - Ur. l. RS, št. 90/12) člen 3. Uredba o spremembah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2012 - Ur. l. RS, št. 43/12) (2012) člen 2.
energetika - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljenih virov energije - višina podpore - sprememba višine - protipravno ravnanje države - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega akta - nedopustno ravnanje države - odškodninska odgovornost države - zahtevek za povračilo škode - sprememba podzakonskega predpisa - izključitev javnosti
Pravni temelj za odločitev o odgovornosti tožene stranke je prvi odstavek 26. člena Ustave, ki posebej ureja odgovornost tožene stranke in s tem izključuje uporabo prvega odstavka 131. člena OZ. Pravni temelj za zahtevek tožeče stranke je prvi odstavek 26. člena Ustave RS. Ta izrecno določa, da odgovarja Republika Slovenija za protipravno ravnanje. Res je, da prvi odstavek 131. člena OZ izrecno ne navaja protipravnosti ravnanja kot ene od predpostavk za odgovornost tožene stranke. Ker pa prvi odstavek 131. člena OZ ni pravni temelj za odgovornost tožene stranke, mora torej domnevni oškodovanec trditi in dokazati, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno. Tudi razmerje med nedopustnostjo in protipravnostjo je jasno. Nedopustno je ravnati protipravno. Kdor ravna protipravno, ravna hkrati na nedopusten način. Namen opredelitve protipravnega ravnanja v zakonodaji je pač prav v tem, da se tako določi, katera ravnanja so nedopustna.
EZ in pa Uredba 90/2012, in pred njo, Uredba 43/2012 so določali predpostavke za podelitev podpore za proizvodnjo električne energije. Te predpostavke so bile določene abstraktno in na splošno za vse primere. Če je te predpostavke konkretni proizvajalec električne energije izpolnil, je lahko od Agencije zahteval podporo. Vse do trenutka, ko so bile predpostavke izpolnjene, zahtevek pa postavljen, je bilo še negotovo, ali bo konkretni proizvajalec podporo prejel ali ne. Proizvajalec pa je pridobil pravico (ki ni bila negotova) do podpore šele, ko je izpolnil predpostavke in postavil zahtevek.
Vlada RS ni postopala protipravno pri sprejetju Uredbe št. 90/2012. Protipravnosti ni, četudi javnosti skoraj do sprejetja Uredbe št. 90/2012 (do 28. 11. 2012) ni obvestila o nameravanem sprejetju navedene uredbe.
Zgolj iz formalnih razlogov, ker v stanovanjski hiši, v kateri tožnik kot samska oseba živi v stanovanjski enoti, ki si jo je izdelal z lastnimi sredstvi, ne plačuje najemnine in ni delitve tekočih stroškov s posebnimi položnicami, ni mogoče pravilno uporabiti pooblastila iz 31. člena ZSVarPre, niti varstvenega dodatka zakonito znižati za 15 % oskrbe iz naslova bivanja.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavrženje zahteve stranke - pravnomočno razsojena stvar
Pravna podlaga za rešitev obravnavane zadeve je podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP. Po navedeni določbi ZUP-a se zahteva stranke zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, oziroma je bila izdana zavrnilna odločba pa se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
Ker je bila tožnikova zahteva za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine že pravnomočno zavrnjena, ob ponovni zahtevi pa je imel še vedno dopolnjenih le 13 let, 4 mesece in 29 dni zavarovalne dobe, se dejansko stanje zagotovo ni spremenilo. Spremenila se ni niti relevantna pravna podlaga, in sicer 1. odstavek 27. člena ZPIZ-2, po katerem lahko zavarovanec pri starosti 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima dopolnjenih najmanj 15 let zavarovalne dobe. Z novo zahtevo je bilo pravilno postopano po 129. členu ZUP-a, zato pritožba zoper zavrnilno sodbo ne more biti uspešna.