Rok za vložitev pritožbe je začel teči prvi dan po fiktivni vročitvi, torej 12. 10. 2018 in se je iztekel v petek 26. 10. 2018. Tožnica pa je šele dne 29. 10. 2018 priporočeno oddala poštno pošiljko (pritožbo), ki jo je naslovila na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožba, ki je bila priporočeno oddana na pošto 29. 10. 2018, je bila torej vložena po izteku 15-dnevnega roka, torej prepozno. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP utemeljeno pritožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
ZPIZ-2 člen 38, 38/3, 183, 183/1, 183/2, 183/3.. ZDSS-1 člen 81, 81/2.
delna starostna pokojnina
Ker je bilo v prejšnjem pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 2. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta zato izpodbijani odločbi kot nezakoniti utemeljeno odpravljeni, dokončna odločba z dne 11. 11. 2015 pa spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 12. 2016 dalje. Predlog za nepravo obnovo postopka je bil vložen 29. 11. 2016, zato lahko razveljavitev dokončne odločbe z dne 11. 11. 2015 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00019357
ZPP člen 286, 309a. OZ člen 190, 198.
uporabnina in uporaba solastne stvari - souporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - sodna praksa - pravočasnost trditev
Ob upoštevanju, da tožnica torej ni konkretizirano predlagala načina souporabe nepremičnine, hkrati pa je zahtevala neomejen dostop do nepremičnine in izročitev ključev, pri čemer gre za enostnanovanjsko hišo, v kateri živi toženka in njen prijatelj, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da s tem ko toženka tožnici ni izročila ključev od nepremičnine, tožnici ni kršila njene pravice souporabe. Toženka se sicer ni izrecno sklicevala na pravico do zasebnosti, trdila pa je, da glede izročitve ključev tožnici ne vidi potrebe. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da toženka tožnici ključev ni bila dolžna izročiti tudi zato, ker je potrebno upoštevati pravico do zasebnosti tako toženke kot njenega prijatelja, ki oba v sporni nepremičnini bivata. S tem sodišče prve stopnje ni prekoračilo trditvene podlage, saj gre le za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti. Iz trditev toženke namreč izhaja, da zgolj ključev tožnici ne želi izročiti, glede zahteve po souporabi pa je že navedeno, da tožnica takšne svoje zahteve ni konkretizirala.
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima niti stikov niti starševskega odnosa.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - relevantni podatki - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da njen predlog ob vložitvi ni bil sposoben vsebinske obravnave, saj ni vseboval vseh predpisanih podatkov in izjav. Gre za (celovite) podatke in (izjave) o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12b. člena ZST-1, na podlagi katerih je mogoče vsebinsko adekvatno odločiti o predlogu. K pozivu stranki, da predlog, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav, dopolni, torej k ravnanju v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, je sodišče v postopku odločanju o predlaganem odlogu plačila sodne takse zavezano po določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Ker tožena stranka v skladu s 212. členom ZPP v svojem predlogu ni navedla vseh podatkov in ni predložila vseh dokazov v prid utemeljenosti predlaganega odloga plačila sodne takse, sodišče prve stopnje pa je k dopolnitvi predloga v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek.
državna štipendija - mirovanje pravice do štipendije - sprememba periodičnega dohodka
Skladno s 15. členom ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja posameznika oziroma družine primarno upoštevajo podatki o dohodkih iz preteklega leta, razen kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnih dohodkov, definiranih v 8. točki 3. člena ZUPJS. V takem primeru, torej če je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka se kot izjema, periodični dohodek, ki ga oseba ne prejema več ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS).
Ob uveljavitvi pravice iz javnih sredstev je bil dohodek družine občutno znižan. Podan je enak dejanski stan, kot da bi oseba prenehala prejemati periodični dohodek in pričela prejemati drugega (sedmi odstavek 15. člena ZUPJS). Torej, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka zato, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več v enaki višini, prejema pa nižji periodični dohodek, kot drug dohodek. Za konkretni primer to pomeni, da se periodični dohodek, ki ga tožnikov oče ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - subjektivni element
Zavest o možnosti nastanka prepovedane posledice sama zase še ne dokazuje storilčeve privolitve v nastalo posledico, ampak morajo biti podana tudi dejstva, ki dokazujejo, da je storilec v nastanek poškodbe privolil. V kolikor takih dejstev ni, ne more biti podan eventualni naklep, ampak je mogoče govoriti le o milejši obliki krivde (zavestni ali nezavestni malomarnosti). Dejstev ali okoliščin, ki bi kazale, da je obtoženec v tako posledico privolil, sodišče prve stopnje ni navedlo, saj je v izpodbijani sodbi zapisan le zaključek (trditev): „Ker je v prepovedano posledico privolil, je ravnal z eventualnim naklepom.“ (točka 19 izpodbijane sodbe). To pomeni, da izpodbijana sodba nima razlogov za zaključek, da je obtoženec v prepovedano posledico privolil. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče namreč ne more odgovoriti na pritožbene navedbe v tej smeri, ki bi, glede na zgoraj navedeno (ob dodatni okoliščini, ki naj bi kazala tudi na opitost obtoženca in njenemu prispevku k padcu na tla), lahko bile utemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00020097
ZPP člen 409, 409/1, 409/4, 411, 411/3. ZIZ člen 56, 58, 58/1. ZZZDR člen 105, 106.
spor iz družinskih razmerij - spor o varstvu in vzgoji otrok - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost ukrepa - ogroženost otroka - stiska otroka - varstvo otroka - varstvo koristi otroka - smiselna uporaba določb ZIZ - procesna legitimacija za vložitev tožbe - stvarna legitimacija - uveljavljanje otrokovih pravic - roditeljska pravica staršev - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - kolizijski skrbnik
Z regulacijskimi začasnimi odredbami v družinskih postopkih lahko sodišče začasno uredi le izjemen položaj, v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
Tudi postopek z izdajo začasne odredbe, čeprav mora biti hiter, terja od sodišča, da se do procesnega gradiva pravdnih strank opredeli in da izvede predlagane dokaze.
Bistvo tega postopka ni v vprašanjih, ali je bil toženec do tožnice nasilen ali ne, za kakšne vrste in oblike nasilja je šlo, kaj je bilo z orožjem in ali sta bila povzročitelja (ter žrtvi) psihičnega nasilja morda oba. Ta postopek se osredotoča le na koristi otrok. Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku ugotovilo, da sta oba mladoletna otroka pravdnih strank v čustveni stiski (zaradi napetega ozračja v družini) in obremenjena s starševskimi konflikti.
Sodna praksa se je že izrekla, da gre pri tretjem odstavku 411. člena ZPP, ki določa, da se začasne odredbe med postopkom iz razmerij med starši in otroki izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, po naravi stvari za smiselno uporabo ZIZ. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki, zato npr. določbe prvega odstavka 58. člena ZIZ sploh ni mogoče uporabiti. Kar se tiče uporabe določbe 56. člena ZIZ o ugovoru po izteku roka pa je treba pritožniku pojasniti, da sodišča začasno odredbo, izdano v postopkih iz razmerij med starši in otroki, ne glede na določbo 56. člena ZIZ, lahko kadarkoli spremenijo, tudi brez predloga strank. Pogoj pa ni takšen, kakršne določa 56. člen ZIZ za ugoditev ugovoru po izteku roka, torej da ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, če ga dolžnik brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi oz. začasni odredbi.
Otrok je osrednji subjekt (ne predmet) roditeljske pravice (in tudi sam stvarno ter procesno legitimiran), a mu to (vsaj ne do tedaj, ko je star 15 let in sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj) ne daje legitimacije, da bi v pravdi zahteval, na kakšen način naj starša izvršujeta roditeljsko pravico. Odgovornost za odločanje o tem je dana staršem, sodišče pa ob tem na otrokovo korist pazi po uradni dolžnosti.
Pomembno je, da so stiki otrok s tistim od staršev, s katerim ne živijo, redni in dovolj pogosti, da do izdaje končne odločbe ne pride do odtujitve.
Bistvo je, da so stiki (začasno) urejeni tako, da otrokom ne škodijo.
Sodišče prve stopnje je zaradi nerazčiščenih spornih vprašanj, ne da bi odpravilo odstopanja med različnima mnenjema invalidskih komisij, najmanj preuranjeno zaključilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti in posledično na podlagi dejstva, da tožnica še ni dopolnila 65 let starosti, tožbeni zahtevek zavrnilo.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot sedem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z (večkratno delno) izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
Sodišče prve stopnje je test sorazmernosti, ki ga je pri svojem odločanju sicer utemeljeno uporabilo, uporabilo nepopolno in zato nepravilno. Ni namreč opravilo presoje nujnosti posega v ustavno zavarovano pravico obdolženca do zasebnosti. Gre za vprašanje, ali je bilo prikrito snemanje telefonskega pogovora med oškodovancem in obdolžencem s strani oškodovanca nujno za zavarovanje oškodovančeve pravice do zasebne lastnine.
ZFPPIPP člen 47, 64, 212, 371, 371/11, 371/11-2. ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 74, 74/1, 75, 75/1.
odlog plačila - odlog izvršbe - pravna praznina - posebna razdelitvena masa - uveljavljanje terjatve v tujini
Stečaj pomeni generalno izvršbo nad dolžnikovim premoženjem, v kateri se terjatve dolžnikovih upnikov, ki so v enakem položaju do dolžnika, poplačajo sorazmerno. Čeprav ZFPPIPP nima določb o zadržanju izplačila terjatev upnikom, pa to ne pomeni, da se ta institut izvršilnega prava v zvezi s poplačilom upnikov v stečajnem postopku ne bi smel v nobenem primeru uporabiti. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da se tudi v zvezi s plačilom upnikov v stečajnem postopku lahko pojavijo okoliščine, ki nakazujejo, da bo morebiti odpadla podlaga za plačilo terjatve upnika. V takem primeru pa plačilo terjatve upnika nima smisla, dokler to vprašanje ni rešeno. Plačilo upnikove terjatve v izvršbi in plačilo upnikove terjatve v stečaju sta si, kar zadeva navedeni dejanski stan, v bistvenih lastnostih vrednostno istovetna. Nobenega razloga ni, da bi v izvršbi dolžnik lahko dosegel odlog plačila, v stečaju pa ne, če so podane podobne oziroma vrednostno enake okoliščine, ki kažejo na možnost, da bo podlaga lahko odpadla. Upoštevaje sklepanje od podobnega na podobno, je sodišče prve stopnje pravila o odlogu izvršbe na predlog dolžnika iz ZIZ pravilno uporabilo za primer, ki v ZFPPIPP ni urejen. Če so izpolnjene predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odlog izvršbe na predlog dolžnika, se zato tudi v stečajnem postopku poplačilo terjatve upnika lahko odloži.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2, 192.. ZPIZ člen 12, 230, 231.. ZPIZ-2 člen 129.
starostna pokojnina - plačilo prispevkov
Upoštevanje obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo pod pogojem plačila prispevkov velja le za zavarovance, ki so sami zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, torej med drugim tudi za samozaposlene in zavarovance, zavarovane na temelju lastništva in sočasnega poslovodenja gospodarskih družb, ne pa zavarovance iz naslova delovnega razmerja, ko je prispevke dolžan obračunati in plačati delodajalec.
ZPP člen 254, 254/2.. ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3, 126.
III. kategorija invalidnosti - izvedensko mnenje - nove pravice na podlagi invalidnosti
V sodno socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov na podlagi dejanskega zdravstvenega stanja, izkazanega z medicinsko dokumentacijo, razpoložljivo do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne odločbe.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke 5. 12. 2017, tožbo pa je v celoti umaknil več kot osem mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
vdovska pokojnina - obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - novo dejstvo ali nov dokaz
Iz listinskega dokaznega gradiva izhaja, da je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 15. 5. 2013, vložen 14. 4. 2017. Torej po preteku triletnega objektivnega roka iz 4. odstavka 263. člena ZUP-a, ki se je iztekel 5. 6. 2016. Uveljavljano izredno pravno sredstvo je že iz tega razloga zakonito zavrženo.
Sicer pa v predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali predlagan nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP-a, ki bi obstajal ob smrti zavarovanca leta 1992. Ni bilo zatrjevano niti dokazovano, da bi bila tožnica ob moževi smrti popolnoma nezmožna za delo, ali da bi to postala v enem letu po njegovi smrti. Zdravstvene težave, ki ob izdaji odločbe 15. 5. 2013 niso obstajale, temveč naj bi se pojavile šele po štirih letih, ne predstavljajo novih dejstev, niti medicinski izvidi iz leta 2018 novih dokazov v smislu navedene določbe ZUP. Tovrstna dejstva pravno niso relevantna, saj ne morejo predstavljati obnovitvenega razloga po navedeni določbi ZUP-a.
Tožnica je uspela glede dvigovanja in prenašanja bremen. Sodišče je poseglo v obe izpodbijani odločbi in je bila s tem v zvezi tožba tožnice potrebna. Tožnica pa ni uspela v delu, ki se nanaša na časovno razbremenitev, saj je sodišče ugotovilo, da ta razbremenitev zaenkrat še ni potrebna. Vse to pa pomeni, da je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je tožnica uspela v višini 50 % in je posledično tudi pravilno odmerilo stroške postopka, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje.
Če stranki ni bila dana možnost udeležbe bodisi, da v postopek sploh ni bila vključena, bodisi, da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank, ki obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave. Sicer pa nespoštovanje načela zaslišanja stranke šteje za absolutno bistveno kršitev upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). To pa pomeni, da upravni akt s takšno napako, ni zakonit.
pritožba zoper sklep o stroških - stroški postopka po obračunu izvršitelja - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo le o višini stroškov izvršitelja za hrambo premičnin. Sodišče prve stopnje pa sploh še ni odločilo o predlogu tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka predlagala sodišču, da naloži toženi stranki, da ji povrne stroške nadaljnje hrambe zarubljenih premičnin. Že iz tega razloga tožena stranka, kateri z izpodbijanim sklepom sploh še ni bilo naloženo plačilo izvršiteljevih stroškov, ni imela pravnega interesa za pritožbo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020947
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nepazljivost oškodovanca
Tožniku je pri sestopu s komorne ogrevne peči zdrsnilo in si je pri tem poškodoval desno koleno. Delo, pri katerem se je poškodoval tožnik, to je upravljanje komorne ogrevne peči na višini 70 cm, pri čemer tožnik ni bil izpostavljen vroči površini, na katero bi moral stopiti, ni nevarno delo, pri katerem je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo.
Tožnik je toženi stranki očital, da mu ni zagotovila ustrezne osebne varovalne opreme, to je delovnih čevljev z ustreznim podplatom, odpornim na visoke temperature, oziroma mu zaščitnih čevljev, kljub izrabljenosti podplatov, na njegov poziv ni zamenjala. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so imeli varovalni čevlji, ki jih je tožnik nosil na dan škodnega dogodka, izpolnjene zahteve glede protidrsnosti podplata in so predstavljali ustrezno osebno varovalno opremo, je pravilno zaključilo, da očitek o neustreznosti obutve ni utemeljen. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožnikov očitek, da mu tožena stranka na njegov poziv ni zamenjala obrabljenih čevljev, saj za zamenjavo, glede na ugotovitev izvedenke o ustreznosti tožnikovih čevljev, ni bilo potrebe. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev in ocene sodne izvedenke, da je bil najverjetnejši vzrok zdrsa v tožnikovi nezadostni pazljivosti pri sestopu z voza komorne ogrevne peči, pri čemer je tudi natančno in prepričljivo pojasnila mehanizem tožnikovega padca, se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je vzrok za nezgodo izključno v tožnikovi nepazljivosti pri sestopu, v zvezi s katerim toženi stranki ni mogoče očitati krivdne odgovornosti.