Ni na tožniku dokaznega bremena v zvezi s tem, da je dosegel pričakovane rezultate dela, pač pa je v prvi vrsti na delodajalcu dokazno breme v zvezi s tem, kaj sploh se od delavca pričakuje oziroma, kakšni so (bili) pričakovani rezultati dela in česa od pričakovanega delavec ne dosega (da lahko sploh dokazuje nasprotno) ter nato še, kakšne so možne posledice v zvezi s tem (npr. izračun plače).
institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrok
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima niti stikov niti starševskega odnosa.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - relevantni podatki - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da njen predlog ob vložitvi ni bil sposoben vsebinske obravnave, saj ni vseboval vseh predpisanih podatkov in izjav. Gre za (celovite) podatke in (izjave) o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12b. člena ZST-1, na podlagi katerih je mogoče vsebinsko adekvatno odločiti o predlogu. K pozivu stranki, da predlog, ki ne vsebuje vseh predpisanih podatkov in izjav, dopolni, torej k ravnanju v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, je sodišče v postopku odločanju o predlaganem odlogu plačila sodne takse zavezano po določbi tretjega odstavka 12. člena ZST-1, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Ker tožena stranka v skladu s 212. členom ZPP v svojem predlogu ni navedla vseh podatkov in ni predložila vseh dokazov v prid utemeljenosti predlaganega odloga plačila sodne takse, sodišče prve stopnje pa je k dopolnitvi predloga v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek.
postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - največja korist otroka - ogroženost otroka - izjemen ukrep - neizkazana težko popravljiva škoda - vpis v gimnazijo - nujno preživljanje otroka
Starejši deklici sta se že prostovoljno in brez materinega nasprotovanja preselili k očetu, za najmlajšo pa ni izkazano, da bi bila pri materi kakorkoli ogrožena. Na podlagi tega je pravilna zavrnitev predlagane začasne odločitve o vzgoji in varstvu, saj na opisan način dekleta, kjer so, niso ogrožena, kje pa je zanje najbolje in v njihovo največjo korist, bo stvar končne odločitve v tem družinskem sporu.
Pravda zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke ni potrebna, saj je s citiranima sodbama ugotovljena dedna nevrednost pritožnika tudi iz razloga, ker je ponaredil zapustničino oporoko, dedno nevredna oseba pa ne deduje niti na podlagi zakona niti na podlagi oporoke (126. člen ZD). Ponarejena oporoka pa ne more biti podlaga za dedovanje, ker je neveljavna. Le zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pa imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019422
KZ-1 člen 27, 27/1, 254, 254/3-2. ZKP člen 391.
zatajitev finančnih obveznosti - pomoč - pomagač - kazenska odgovornost - kaznivost udeleženca - dejansko stanje
Res je, da kazenska odgovornost pomagača v razmerju do storjenega ali poskušanega kaznivega dejanja, ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilcev teh dejanj in zanjo zadostuje obstoj kaznivega dejanja. Za kaznivost udeleženca Kazenski zakonik zahteva torej le storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost). Pomoč torej postane kazniva že s tem, ko glavni storilec izvrši kaznivo dejanje in ni potrebno, da je tudi obsojen. Pritožbeno sodišče poudarja, da ni nobenega dvoma, da obdolženi R.M. kaznivega dejanja, katerega je bil obdolžen, sploh ni izvršil iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Navedeni obdolženci pa niso bili pomočniki, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ampak bi lahko bili sostorilci kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti in so obdolženega R.M. le uporabili kot "slamnatega direktorja", ki v bistvu, kot je že bilo obrazloženo, ni imel niti najmanjšega pojma o poslovanju družbe, katere direktor je bil in so bili ostali obdolženci tisti, ki so storili kaznivo dejanje, ki se je očitalo obdolženemu R.M..
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, niso pomembni.
ZPPDID člen 1. ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38, 39, 42, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3.
prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje za škodo - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje izbrisane družbe, medtem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na zakonsko določbo, ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb. Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, pritožnik utemeljeno navaja, da 1. člen ZPPDID ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče utemeljiti prekinitev obravnavanega postopka.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019063
OZ člen 28, 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2. ZPP člen 212.
javna dela - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev - razveza pogodbe - trditveno in dokazno breme - izjava o odstopu od pogodbe
Pogodba se avtomatično razveže v primerih neizpolnitve pogodbene obveznosti (primerjaj prvi odstavek 104. člena ter tretji odstavek 105. člena OZ), ne pa tudi v primeru zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti. V slednjem primeru učinkuje izjava o uresničitvi odstopne pravice šele potem, ko jo prejeme odstopni zavezanec, kar pomeni, da mora biti odstop od pogodbe nasprotni stranki izjavljen.
neupravičena obogatitev - sponzorska pogodba - pogodba o sponzorstvu
Zgolj zaradi uporabljenega kriterija razdelitve kupnine med glavne člane ni mogoče ugotoviti, da bi bila tožena stranka kakor koli prikrajšana. Zneske opravnin in licenčnin, ki jih je nesporno plačevala, je prejemala V. E. in ne tožena stranka, za te opravnine in licenčnine je tožeča stranka navsezadnje tudi prejemala od V. E. nasprotno dajatev. Ker na strani tožeče stranke ni bilo prikrajšanja, ni bilo neupravičene obogatitve.
ZPP člen 151, 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok v ponovljenem postopku - preklic naroka - neizvedba naroka - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - potrebnost stroškov - stroški za odgovor na revizijo
V primeru ponovljenega sojenja se že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Za fikcijo vročitve je odločilno puščeno obvestilo, ne kuverta s pisanjem.
Obvestilo naslovniku ima v skladu z drugim odstavkom 12. člena Pravilnika oziroma drugim odstavkom 19. člena Pravilnika na zadnji strani natisnjen pravni pouk: "Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka."
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
V pritožbi si dolžnik neuspešno prizadeva izkazati verodostojnost svojih navedb o dolžnem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici z okoliščino, da pa je nepošiljanje poročil v juliju in avgustu 2018 priznal, kar naj bi kazalo na iskrenost njegove izpovedbe. Ob upraviteljičinih trditvah, da prav nobene navadne pošte s poročilom od dolžnika od februarja 2018 dalje ni prejela, takega negativnega dejstva pa ni mogoče dokazati, je bilo namreč na dolžniku dokazno breme o rednem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici. Tega pa dolžnik ni zmogel. Nobenega razloga ni, da bi sodišče podvomilo v verodostojnost upraviteljičinih navedb o izostalih poročilih, omajati pa jih ne more dolžnik niti s pritožbenim očitkom, da upraviteljica ni takoj, ko je poročilo izostalo, odreagirala in dolžnika s tem seznanila, da navadne pošte od njega ni prejela. V situaciji, ko se je dolžnik poslužil drugačnega komuniciranja z upraviteljico od dotlej običajnega in drugačnega načina njenega seznanjenja s poročili o iskanju zaposlitve (z navadno pošto namesto z dotlej elektronsko pošto), je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikova dolžna skrbnost narekovala preveritev prejema njegovih poročil pri upraviteljici. Ni dolžnost upraviteljice, da ob vsakem izostanku poročila vedno znova dolžnika terja k predložitvi poročila.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022065
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 27, 29, 30, 37. ZOZP člen 42m.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezavarovano vozilo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornih vozil - trčenje motorista in avtomobilista - neznani voznik - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - vzročna zveza - nepravilna vožnja - motorist - določitev deleža odgovornosti - kršitev prometnih predpisov - prekoračitev dovoljene hitrosti - soprispevek oškodovanca - stopnja sokrivde - vmesna sodba
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
Za presojo, ali je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil, in za presojo vsebine mandatarjevih pojasnilnih obveznosti so pomembni tako naročiteljevi interesi, ki so izraženi neposredno prek ustreznih konkretnih, posamičnih pogodbenih določb, kot tudi tisti, ki niso izraženi na tak način, vendar pa so mandatarju znani, ker mu jih je naročnik ob sklepanju pogodbe (ob posredovanju naročila) oziroma kasneje razkril. Četudi se toženec ni zavezal tožniku, da bo zanj pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, je za presojo, ali je toženec pravočasno oziroma pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, ključno, ali je toženec vedel, da tožnik potrebuje do 15. 3. 2011 pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je tožnik sicer ves čas zatrjeval. Če je namreč vedel za takšno potrebo oziroma interes tožnika kot naročitelja, bi si moral kot dober strokovnjak prizadevati oziroma storiti vse, kar je bilo v njegovi moči (skrbnost dobrega strokovnjaka), da pridobi gradbeno dovoljenje, kljub spremembi naročila, do takrat, ko je bila še realna možnost, da dovoljenje postane do 15. 3. 2011 tudi pravnomočno, in ne, da ga pridobi do navedenega dne, kar je kot odločilno štelo sodišče prve stopnje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - novela ZPP-E - predhodni preizkus tožbe - razpis glavne obravnave
V obravnavani zadevi se je postopek začel z vložitvijo predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v januarju 2018, zato se zanj že uporablja zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). ZPP od te novele dalje v 19. členu določa, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V konkretnem primeru se je Okrajno sodišče v Kamniku izreklo za nepristojno potem, ko je že razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter strankam vročilo vabila, kar je upoštevaje zgoraj navedeno prepozno.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 46, 46/1, 47, 47/1.
krajevna pristojnost - naslov dolžnika - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo - ustalitev krajevne pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča se presodi takoj, na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, spremembe, ki nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, in ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, pa se ne upoštevajo. Zato četudi je upnik po pozivu sodišča naslov dolžnika spremenil, je za presojo krajevne pristojnosti odločilen prvo navedeni naslov dolžnika, saj določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.