ustno sklenjena pogodba - dokazna ocena - stvarne napake stvari - pravočasno grajanje - trditveno in dokazno breme
Tožnica je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila v smeri, da je izkazala, da je svoje delo opravila in toženca pozvala, da naročene torbice prevzame. S tem se je na toženca prevalilo trditveno in dokazno breme, da je torbice pravi čas in upravičeno grajal.
neupravičena pridobitev - verzija - neupravičena uporaba tuje stvari - dejanska razlastitev - prikrajšanje - obogatitev - obogatitveno načelo
Razlastitveni upravičenec lahko v primeru dejanske razlastitve uveljavlja nadomestilo koristi po 198. členu OZ, vendar skladno z obogatitvenim načelom ne more zahtevati več, kot je njegovo prikrajšanje.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izvedensko mnenje - spoznavna kriza - odgovornost po enakih delih - voznik neznanega vozila
Določilo tretjega odstavka 154. člena OZ se ne uporablja zgolj v primerih, če za nezgodo ni kriv nobeden od udeležencev, temveč tudi v primerih, če krivde nikomur ni mogoče dokazati.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019422
KZ-1 člen 27, 27/1, 254, 254/3-2. ZKP člen 391.
zatajitev finančnih obveznosti - pomoč - pomagač - kazenska odgovornost - kaznivost udeleženca - dejansko stanje
Res je, da kazenska odgovornost pomagača v razmerju do storjenega ali poskušanega kaznivega dejanja, ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilcev teh dejanj in zanjo zadostuje obstoj kaznivega dejanja. Za kaznivost udeleženca Kazenski zakonik zahteva torej le storitev kaznivega dejanja v objektivnem pomenu (limitirana akcesornost). Pomoč torej postane kazniva že s tem, ko glavni storilec izvrši kaznivo dejanje in ni potrebno, da je tudi obsojen. Pritožbeno sodišče poudarja, da ni nobenega dvoma, da obdolženi R.M. kaznivega dejanja, katerega je bil obdolžen, sploh ni izvršil iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Navedeni obdolženci pa niso bili pomočniki, kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ampak bi lahko bili sostorilci kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti in so obdolženega R.M. le uporabili kot "slamnatega direktorja", ki v bistvu, kot je že bilo obrazloženo, ni imel niti najmanjšega pojma o poslovanju družbe, katere direktor je bil in so bili ostali obdolženci tisti, ki so storili kaznivo dejanje, ki se je očitalo obdolženemu R.M..
ločitev zapuščine - zahteva za ločitev zapuščine - stranke zapuščinskega postopka - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Če takšnega zahtevka ne podajo, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja izven zapuščinskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020156
ZFPPIPP člen 9, 34,35, 42, 408, 409, 427, 427/2, 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4. ZZ člen 49, 49/2. ZPP člen 286.
uveljavljanje denarne terjatve - različne pravne podlage - spregled pravne osebnosti - predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti - neupravičena obogatitev - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda - razbremenitev odgovornosti - družbenik - ustanovitelj zavoda - akt o ustanovitvi - vsebina listine - spornost - aktivno ravnanje družbenika - zloraba družbe - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - izguba - prezadolženost - poslovanje družbe - neposlovanje družbe - vzrok za neizpolnitev - plačilna sposobnost - pravočasne trditve - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov
V skladu z določbo 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. Glede na navedeno je za odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko odločilno, ali je vtoževana terjatev, ki ni terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja.
Obveznost Zavoda do tožnika, za katero naj bi druga toženka odgovarjala na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1, je po tožbenih trditvah nastala v letu 2011 (torej pred začetkom psotopka osebnega stečaja v letu 2015). Odgovornost družbenika za obveznosti družbe na podlagi 8. člena ZGD-1 sicer lahko oziroma praviloma nastane kasneje kot obveznost družbe. Nastane namreč šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za spregled pravne osebnosti. Ti pa bi bili lahko v konkretnem primeru izpolnjeni najkasneje v letu 2013, ko je bil Zavod izbrisan iz sodnega registra. Podlaga za spregled pravne osebnosti je namreč zloraba pravne osebe, do te pa lahko po naravi stvari pride le v obdobju, ko družba (še) obstaja.
V zvezi z določbo drugega odstavka 49. člena ZZ, po kateri je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, je trditveno in dokazno breme za (delno) razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda na ustanovitelju in ne na tožniku.
Tudi za uporabo določb o spregledu pravne osebnosti bistveno, ali je prvi toženec osebno odgovorni družbenik. Plačilo terjatve do pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, je namreč mogoče na podlagi spregleda pravne osebnosti zahtevati le od drugih družbenikov in ne od tistih, ki so osebno odgovorni (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Prvemu tožencu, ki je šele v ponovljenem sojenju, potem, ko je iz prve pritožbe tožnika (prvič jasno) izhajalo, da odgovornost prvega toženca gradi tudi na določbi 49. člena ZZ, navedel, da v skladu z aktom o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosti Zavoda, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja oziroma mu ni mogoče pripisati krivde za to, da navedenih trditev in dokazov zanje ni ponudil že v prvem sojenju, do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), pa čeprav je dolžan kot ustanovitelj Zavoda poznati določbe ZZ in je na ustanovitelju trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda.
Prvi toženec kot ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti Zavoda na podlagi 49. člena ZZ, odgovoren tudi ni po določbi 8. člen ZGD-1.
Spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 je mogoč le, če je poleg zlorabe pravne osebe podano tudi oškodovanje upnikov, zato je v konkretnem primeru odločilno, ali je imelo opisano ravnanje prvega toženca (povzročitev izbrisa Zavoda iz sodnega registra), do katerega je prišlo v letu 2013, za posledico oškodovanje upnikov Zavoda (tožnika), česar pa tožniku ni uspelo dokazati. Tudi niso dokazani pogoji za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1.
Zavod je imel po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe že po izvedbi Festivala Y v letu 2011 izgubo in je bil (pre)zadolžen (na to opozarja tudi sam tožnik v pritožbi), tožnik pa tudi ni zatrjeval in dokazoval, da je Zavod ob izbrisu v letu 2013 sploh še posloval. Glede na ugotovitve, da je imel Zavod v letu 2011 izgubo in je bil prezadolžen ter ob odsotnosti trditev, da je Zavod ob izbrisu sploh še posloval, povzročitve izbrisa Zavoda iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoče šteti kot vzrok za neplačilo sporne terjatve tožniku s strani Zavoda oziroma za oškodovanje upnikov (tožnika), saj Zavod (očitno) tudi, če ne bi bil izbrisan, ne bi bil sposoben poravnati sporne obveznosti do tožnika. To, ali je Zavod v letu 2013 posloval, je bistveno, saj v kolikor bi posloval, bi to pomenilo, da obstoji vsaj teoretična možnost, da postane plačilno sposoben, ta možnost pa bi zaradi izbrisa Zavoda dokončno prenehala, vendar pa tožnik trditev v tej smeri ni podal, še manj dokazal.
Dejstvo, da je prvi toženec jamčil s svojim premoženjem za obveznosti Zavoda, ne pomeni, da je bil osebno odgovorni ustanovitelj. V skladu z 49. členom ZZ je namreč odločilna vsebina ustanovitvenega akta Zavoda, iz katere pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Zavoda.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - izvedena dela po pogodbi - dogovor o ceni - pogodba o slikopleskarskih delih - sprejem ponudbe - pobot - posredna (refleksna) škoda
V konkretni situaciji, ko je toženec zanikal obstoj dogovora o ceni kitanja, bi moral tožnik bodisi pojasniti okoliščine sklenjenega dogovora ali pa zatrjevati, da cena ni bila dogovorjena in da predstavlja cena 1 EUR/m2 običajno plačilo za opravljeno delo.
ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka
Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.
Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.
spor majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za razpis naroka
Glede na povsem pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi je sodišče pravilno zaključilo, da je dejansko stanje, kot ga zatrjuje tožnica, ostalo neprerekano, zato razpis naroka ni bil potreben. Sodišče tožencev ni bilo dolžno še posebej opozarjati, da morata izvedbo naroka zahtevati.
dokazovanje z izvedencem - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo
Ker sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, se je glede na določbo 243. člena ZPP v predmetnem postopku odločilo za izvedbo dokaza z izvedencem. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev, kot je storilo tudi v konkretnem primeru. T.R. sicer res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce.
Vse dokler obstaja kakršnakoli pogodbena podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oziroma prikrajšanja med njima ni. Da bi zastaranje zahtevka iz neupravičene obogatitve lahko začelo teči, pa mora postati jasno, da je pogodbeno ali kakršnokoli drugo razmerje dokončno prenehalo.
Pravna kvalifikacija, ki jo je ponudil tožnik v tožbi (in pri kateri vztraja v pritožbi), ni nujna sestavina tožbe. Sodišče nanjo ni vezano. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek sme zavrniti šele po ugotovitvi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm, ki bi lahko prišle v poštev za obravnavani primer.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
V pritožbi si dolžnik neuspešno prizadeva izkazati verodostojnost svojih navedb o dolžnem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici z okoliščino, da pa je nepošiljanje poročil v juliju in avgustu 2018 priznal, kar naj bi kazalo na iskrenost njegove izpovedbe. Ob upraviteljičinih trditvah, da prav nobene navadne pošte s poročilom od dolžnika od februarja 2018 dalje ni prejela, takega negativnega dejstva pa ni mogoče dokazati, je bilo namreč na dolžniku dokazno breme o rednem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici. Tega pa dolžnik ni zmogel. Nobenega razloga ni, da bi sodišče podvomilo v verodostojnost upraviteljičinih navedb o izostalih poročilih, omajati pa jih ne more dolžnik niti s pritožbenim očitkom, da upraviteljica ni takoj, ko je poročilo izostalo, odreagirala in dolžnika s tem seznanila, da navadne pošte od njega ni prejela. V situaciji, ko se je dolžnik poslužil drugačnega komuniciranja z upraviteljico od dotlej običajnega in drugačnega načina njenega seznanjenja s poročili o iskanju zaposlitve (z navadno pošto namesto z dotlej elektronsko pošto), je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikova dolžna skrbnost narekovala preveritev prejema njegovih poročil pri upraviteljici. Ni dolžnost upraviteljice, da ob vsakem izostanku poročila vedno znova dolžnika terja k predložitvi poročila.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4. OZ člen 131, 131/1, 174, 174/1, 179, 179/1, 180.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebe
Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).
Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.
Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...
Zastaranje je lahko pretrgano le v zvezi z isto terjatvijo. Poleg tega zavrnitev zahtevka pred sodiščem, kjer je bila terjatev prvič uveljavljana, pomeni, da zastaranje ni bilo nikdar pretrgano.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019431
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPDID člen 2, 2/2.
postopek za delitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravnomočno končan postopek - družbenik izbrisane družbe - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočno končan postopek prodaje nepremičnine prekinitev izvršilnih postopkov na podlagi ZPPDID ni ovira za nadaljevanje predmetnega nepravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek poplačila terjatev ne more ovirati postopka delitve solastnega premoženja.
vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - namen začasne odredbe
Registrsko sodišče je po uradni dolžnosti le realiziralo odločbo pravdnega sodišča. V tem je tudi smisel prisilnega zavarovanja terjatve tožeče stranke. Če bi morala čakati na pravnomočnost sklepa o izdani začasni odredbi, bi lahko tožena stranka po seznanitvi s postopkom zavarovanja in do pravnomočnosti sklepa storila ravno to, kar je želela tožeča stranka preprečiti z začasno odredbo.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/2, 318. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - popolnost in sklepčnost tožbe - konkretiziranost trditev - ugovor litispendence - podjetniško premoženje - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vsebina tožbenega zahtevka
V primerih, ko tudi podjetniško organizirano premoženje (s.p.) zaradi izpolnjenosti zakonskih pogojev predstavlja skupno premoženje (oziroma njegov del), potem (bivša) zakonca (zunajzakonska partnerja) za vse v zvezi z njim nastale obveznosti nerazdelno odgovarjata že po samem zakonu. Zato obstoja te odgovornosti (obveznosti) v okviru tožbe na ugotovitev skupnega premoženja ni potrebno posebej uveljavljati.