ZPP člen 158, 161, 161/1, 161/3, 161/4. ZIZ člen 168.
tožba na vpis lastninske pravice na dolžnika - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nujno sosporništvo na pasivni strani - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - izpolnitev dolžnika - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - nujni sosporniki
Tožba na podlagi 168. člena ZIZ je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov.
Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke (kot zemljiškoknjižne lastnice) pa pravilno zavrnilo.
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - zapadlost terjatve - prijava v stečajnem postopku - stroški stečajnega postopka
Pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere je nastala terjatev, vtoževana v obravnavani zadevi, je sklenjena 11. 4. 2013. S sklenitvijo pogodbe nastanejo obveznosti, tudi sedaj vtoževana terjatev, medtem ko je zapadlost terjatve lahko sočasna s sklenitvijo pogodbe ali kasnejša in pomeni časovni trenutek, ko upnik lahko zahteva izpolnitev.
Pri vtoževnih terjatvah ne gre za terjatve, ki bi izhajale iz pogodbe sklenjene od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka (ta se je pri toženi stranki začel 24. 9. 2013) in zgolj takšnih terjatev, pravno dopustnih skladno z določbo 151. člena ZFPPIPP in v zvezi z drugim odstavkom 298. člena ZFPPIPP (veljavnega v času začetka stečajnega postopka nad toženo stranko) ni potrebno prijavljati v stečajnem postopku, ker sodijo med občasne stroške stečajnega postopka skladno z določbo 1. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
Prav ima pritožba, da gre pri vtoževani terjatvi za terjatev iz pogodbe, sklenjene pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato ne šteje kot strošek stečajnega postopka in zanjo ne velja posebna ureditev iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/2, 318. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - popolnost in sklepčnost tožbe - konkretiziranost trditev - ugovor litispendence - podjetniško premoženje - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vsebina tožbenega zahtevka
V primerih, ko tudi podjetniško organizirano premoženje (s.p.) zaradi izpolnjenosti zakonskih pogojev predstavlja skupno premoženje (oziroma njegov del), potem (bivša) zakonca (zunajzakonska partnerja) za vse v zvezi z njim nastale obveznosti nerazdelno odgovarjata že po samem zakonu. Zato obstoja te odgovornosti (obveznosti) v okviru tožbe na ugotovitev skupnega premoženja ni potrebno posebej uveljavljati.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
dokazovanje z izvedencem - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo
Ker sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, se je glede na določbo 243. člena ZPP v predmetnem postopku odločilo za izvedbo dokaza z izvedencem. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev, kot je storilo tudi v konkretnem primeru. T.R. sicer res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pojem stavbe in dela stavbe - posamezen del stavbe - spremembe vpisov v katastru stavb
Navedbe o obstoju zastekljene terase in nadkritega balkona, predstavljajo pritožbeno novoto. Do tega, ali gre za dovoljeno pritožbeno novoto, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, glede na to, da gre za nerelevantno pritožbeno navedbo. Predlagateljica namreč z ničemer ne izkaže (ne s trditvami o zastekljeni terasi in nadkritem balkonu in ne s prilogo s fotografijami), da gre za samostojni del stavbe, ki se lahko samostojno pravno ureja (tretji odstavek 71. člena ZEN) in ki bi ga bilo zato potrebno vključiti v elaborat za vpis stavbe. Ob smiselni uporabi določbe 28. člena ZVEtL-1 bi sprememba elaborata prišla v poštev le, če bi se ugotovilo odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem opisanim v elaboratu (tudi na primer, da posamezni del stavbe ni vpisan), česar pa pritožnica ni izkazala.
denarna odškodnina - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - solidarna odgovornost za škodo - leasing pogodba - hramba
Drži sicer, da do vsega skupaj ne prišlo, če ne bi bilo zatrjevanega protipravnega ravnanja tožencev, vendar vsak vzrok ne pomeni tudi pravno veljavne vzročne zveze. V naši pravni teoriji in pravni praksi se prvenstveno uporablja tako imenovano teorijo adekvatne vzročnosti. Vprašati se je treba, ali neko ravnanje praviloma privede do nastale škode. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine primera. Te pa so naslednje: delovni stroji so ostali last tožeče stranke (kljub zatrjevanem ravnanju tožencev), tožeča stranka je z leasingojemalci imela sklenjene veljavne leasing pogodbe. Tožencem v taki situaciji ni mogoče pripisati posledic, kakršne tožeča stranka vtožuje in ki so nastale, ker so leasingojemalci kljub temu, da je tožeča stranka leasing pogodbo po vrnitvi strojev lahko izpolnjevala, od pogodb odstopili, tožeča stranka pa do njih ni uveljavljala zahtevkov, ki izvirajo iz leasing pogodb.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - kreditna pogodba - zaveza kot porok in plačnik - poroštvena obveznost
Poroštvena pogodba (tožnik se je zavezal kot porok in plačnik, torej kot solidarni porok) ni v ničemer olajševala oziroma omejevala tožnikove poroštvene obveznosti v primerjavi z obveznostjo kreditojemalke kot glavne dolžnice, saj je jasno določala, da tožnik prevzema jamstvo kot solidarni dolžnik za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti kreditojemalke.
ločitev zapuščine - zahteva za ločitev zapuščine - stranke zapuščinskega postopka - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Če takšnega zahtevka ne podajo, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja izven zapuščinskega postopka.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - premoženjska in nepremoženjska škoda - nesklepčnost tožbe - protipravno ravnanje sodnika
Tožnica je trdila, da naj bi ji nastala škoda zaradi višjih stroškov sanacije kot posledica kasnejše izročitve kupljenega stanovanja, ker do njega ni prišla že 6. 12. 2006, ampak ga je prevzela šele 6. 12. 2010. Ob takšnem izhodišču bi morala tožnica v trditveni podlagi pojasniti (da bi bila primerjava izdatkov za posamezna dela sploh mogoča, s tem pa tudi izračun višine te škode), v kakšnem stanju se je stanovanje nahajalo v decembru 2006, kakšno je bilo njegovo stanje po izročitvi tožnici in v čem se kaže razlika v stroških sanacije (tožničino škodo bi predstavljala zgolj ta razlika) med tem, če bi bila potrebna dela opravljena že v začetku leta 2007, in tem, da so bila dela opravljena šele po približno triletni „zamudi“ z izročitvijo stanovanja.
kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj - zakonski znaki - dokazna ocena - telesna poškodba
Res je, da vsake protipravne uporabe fizične sile ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo, vendar pa je za to kaznivo dejanje značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje z nasiljem oziroma ravnanje, ko storilčevo nasilje žrtev preganja ali ji omeji svobodo gibanja oziroma žrtev spravi v položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti.
ZPP člen 14, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 131, 169, 179, 352.
krivdna odškodninska odgovornost - nasilništvo - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - načelo popolne odškodnine - zastaranje odškodninske terjatve - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - poškodba roke - poškodba zapestja - poseg v čast in dobro ime - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - dokaz z novim izvedencem
Če se toženec z izvedenskima mnenjema ne strinja, to izvedenskima mnenjema ne vzame teže. Toženčeva lastna ocena o izvedenskem mnenju prepričljivosti izvedenskega mnenja ne more izpodbiti. Sklicevanje na izvedenska mnenja iz drugih postopkov, prav tako ne. Če sodišče oceni, da je izvedensko mnenje nejasno, dvomljivo, nepopolno oziroma obstoji utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti odpravi z zaslišanjem izvedenca, če to ni možno pa s postavitvijo novega izvedenca (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). V obravnavanem primeru tega ni ugotovilo. Nasprotno, izvedenska mnenja obeh izvedencev je v celoti sprejelo. Zakon pa ne določa obveznosti ponavljanja dokazov z novimi izvedenci, če stranka z izvedenskim mnenjem ni zadovoljna.
neobstoj pogodbenega razmerja - neupravičena obogatitev - neverodostojnost priče - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - pisna izjava priče
Sodišče prve stopnje je pravilno razporedilo dokazno breme med pravdni stranki. Pravilno je ugotovilo, da je na tožniku dokazno breme za trditev, da sta s tožencem sklenila posojilno pogodbo, na podlagi katere je tožnik tožencu posodil 12.000 EUR z datumom vrnitve 15. 1. 2016. Tožnik vsebine zatrjevanega posojilnega razmerja ni izkazal, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje o obstoju posojilne pogodbe odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - višina terjatve - opozicijski ugovorni razlogi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe iz 59. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/1-c, 5/2. ZDR-1 člen 62.
stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - individualni delovni spor - napotitev delavca - dogovor med uporabnikom in delodajalcem
Iz navedb v tožbi izhaja, da je tožnik delo za drugega toženca opravljal preko podjetja M., d.o.o., torej bi lahko šlo za razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Zato, da bi bilo mogoče drugega toženca šteti za uporabnika h kateremu je bil delavec napoten na delo, mora biti med drugim tožencem kot uporabnikom in delodajalcem tožnika sklenjen dogovor, kot ga ureja 62. člen Zakona o delovnih razmerjih.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Že v zahtevi za svojo razrešitev, kot tudi obravnavani pritožbi, zagovornica sama zatrjuje in poudarja, da je njeno sodelovanje z obdolžencem povsem onemogočeno, kar ji posledično onemogoča kakovostno opravljanje zaupanega dela in učinkovito obrambo obdolženca. V situaciji, ko zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev zaradi neobstoječega medsebojnega zaupanja z obdolžencem, je po mnenju višjega sodišča realno težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obdolženčevi obrambi. V takem primeru pa dejansko lahko nastopijo okoliščine, ki bi lahko povzročile nevarnost kršitve pravice do obrambe obdolženca, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Predmetne stavbe zato ni moč šteti niti za stanovanjsko stavbo niti za stanovanjsko-poslovno stavbo, zato v obravnavanem primeru ni moč uporabiti določb SZ-1. Za ostale nestanovanjske stavbe, torej tiste, ki niso določene v 2. členu SZ-1, veljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), za poslovne stavbe pa še določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Za plačilo obveznosti za poslovne stavbe v etažni lastnini so torej uporabljive določbe ZPSPP in SPZ.