DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020976
OZ člen 9.. ZJN-2 člen 69.
premoženjska škoda - odškodninska odgovornost
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek nanaša na povrnitev škode, ki je toženki nastala zaradi neizvajanja sklenjene sporne pogodbe, saj tožnica veljavnosti pogodbe ne izpodbija. Sodišče je po posameznih sklopih preverilo, ali je tožnici pri izvrševanju sporne pogodbe nastala škoda. Pravilno je ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da bi ji glede kateregakoli od obravnavanih sklopov dejansko nastala vtoževana škoda. Ker posledično tudi odškodninska odgovornost tožencev ni podana, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - nesklepčen predlog - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - vpogled v uradne evidence - zaprtje računa - blokada transakcijskega računa - nova dejstva v pritožbi
Tožena stranka bi zadostila trditveni podlagi iz abstraktnega zakonskega stanu tretjega odstavka 11. člena ZST-1 le, če bi že v predlogu zatrjevala, da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost.
ureditev meje v pravdi - močnejša pravica - zadnja mirna posest - pravična ocena - vročitev zapisnika z naroka
Nobena zakonska določba sodišče ne obvezuje, da stranki po uradni dolžnosti vroči izvod zapisnika naroka.
Mirno posestno stanje je tisto, ki sta ga določeno dobo pred sporom oba mejaša videla, upoštevala in spoštovala. Izključna posest enega mora obstajati dalj časa pred trenutkom, ko je postala meja sporna.
ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 44, 44/1, 355, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11. URS člen 23.
izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - prepozna vloga - zavrženje zahteve za izločitev - pravica do sodnega varstva - izločitev izvedenskega mnenja iz spisa - obrazloženost odločbe - bistvene kršitve določb zkp - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Po določbi petega odstavka 42. člena ZKP se v primeru, če je stranka ravnala v nasprotju z določbo drugega odstavka 41. člena ZKP, zahteva za izločitev v celoti ali deloma zavrže, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrže, pa ni pritožbe. Ker je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo, da je predlog za izločitev izvedenca prepozen, ga je (pravilno) zavrglo, takšna odločitev pa glede na citirano določbo petega odstavka 42. člena ZKP pomeni, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno poudarilo, da izvedensko mnenje ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, da se sodna odločba ne bi smela opirati na to izvedensko mnenje. S temi razlogi je po mnenju višjega sodišča v celoti zadostilo zahtevi po obrazloženosti sprejete odločitve, še posebej ob dejstvu, ko zagovorniki v predlogu za izločitev izvedenskega mnenja ne navajajo nobenih utemeljenih razlogov za izločitev dokazov, ki jih določata 18. in 251. člen ZKP.
Odločitev o zavrženju ponovnega predloga za prekinitev postopka je pravilna. Četudi gre za novo tožbo, je zahtevek, ki ga je postavil pritožnik, istoveten zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pritožnikov predlog z enako vsebino pa je sodišče že enkrat zavrnilo.
sodni postopek za ureditev meje - domneva močnejše pravice - potek meje v naravi - uporaba zemljišča - priposestvovanje dela nepremičnine - potek priposestvovalne dobe - stanje v zemljiškem katastru - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dokazna ocena
Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.
ZIZ člen 167, 170, 170/1, 170/2, 243, 244, 244/2. ZZK-1 člen 87, 87/3.
litispendenca - izvršilni postopek - pridobitev zastavne pravice
Če je upnik v izvršilnem postopku pridobil zastavno pravico in bo izvršilno sodišče opravljalo nadaljnja izvršilna dejanja, ne more upnik za isto terjatev na isto sredstvo in predmet ponovno pridobiti zastavne pravice. V prvem izvršilnem dejanju na nepremičnino je zajeto dejanje zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice. V izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja se pravila o litispendenci uporabljajo smiselno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00022065
OZ člen 154. ZVCP-1 člen 27, 29, 30, 37. ZOZP člen 42m.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča, ki jo povzroči voznik neznanega motornega vozila - odgovornost zavarovalnice za škodo, ki jo je povzročilo neznano ali nezavarovano vozilo - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - trčenje motornih vozil - trčenje motorista in avtomobilista - neznani voznik - krivdna odgovornost - prispevek oškodovanca - vzročna zveza - nepravilna vožnja - motorist - določitev deleža odgovornosti - kršitev prometnih predpisov - prekoračitev dovoljene hitrosti - soprispevek oškodovanca - stopnja sokrivde - vmesna sodba
Glede na ugotovljene kršitve prometnih predpisov in način vožnje tožnika je njegova stopnja krivde višja oziroma v razmerju do neznanega voznika enaka (50 %). Ne le voznik neznanega vozila, tudi tožnik je težje kršil cestnoprometno predpise, pri tem pa prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji z motornim kolesom ni bila zanemarljiva.
ZPP člen 151, 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok v ponovljenem postopku - preklic naroka - neizvedba naroka - nagrada za postopek v ponovljenem postopku - potrebnost stroškov - stroški za odgovor na revizijo
V primeru ponovljenega sojenja se že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
Za fikcijo vročitve je odločilno puščeno obvestilo, ne kuverta s pisanjem.
Obvestilo naslovniku ima v skladu z drugim odstavkom 12. člena Pravilnika oziroma drugim odstavkom 19. člena Pravilnika na zadnji strani natisnjen pravni pouk: "Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka."
Za presojo, ali je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil, in za presojo vsebine mandatarjevih pojasnilnih obveznosti so pomembni tako naročiteljevi interesi, ki so izraženi neposredno prek ustreznih konkretnih, posamičnih pogodbenih določb, kot tudi tisti, ki niso izraženi na tak način, vendar pa so mandatarju znani, ker mu jih je naročnik ob sklepanju pogodbe (ob posredovanju naročila) oziroma kasneje razkril. Četudi se toženec ni zavezal tožniku, da bo zanj pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, je za presojo, ali je toženec pravočasno oziroma pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, ključno, ali je toženec vedel, da tožnik potrebuje do 15. 3. 2011 pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je tožnik sicer ves čas zatrjeval. Če je namreč vedel za takšno potrebo oziroma interes tožnika kot naročitelja, bi si moral kot dober strokovnjak prizadevati oziroma storiti vse, kar je bilo v njegovi moči (skrbnost dobrega strokovnjaka), da pridobi gradbeno dovoljenje, kljub spremembi naročila, do takrat, ko je bila še realna možnost, da dovoljenje postane do 15. 3. 2011 tudi pravnomočno, in ne, da ga pridobi do navedenega dne, kar je kot odločilno štelo sodišče prve stopnje.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
Vse dokler obstaja kakršnakoli pogodbena podlaga za medsebojne zahtevke strank, obogatitve oziroma prikrajšanja med njima ni. Da bi zastaranje zahtevka iz neupravičene obogatitve lahko začelo teči, pa mora postati jasno, da je pogodbeno ali kakršnokoli drugo razmerje dokončno prenehalo.
Pravna kvalifikacija, ki jo je ponudil tožnik v tožbi (in pri kateri vztraja v pritožbi), ni nujna sestavina tožbe. Sodišče nanjo ni vezano. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na ugotovljena dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Tožbeni zahtevek sme zavrniti šele po ugotovitvi, da ni utemeljen po nobeni izmed pravnih norm, ki bi lahko prišle v poštev za obravnavani primer.
Glede vprašanja ali pomeni dopolnitev dokaza z izvedencem oziroma zaslišanje izvedenca izvedbo novega dokaza ali izvajanje istega dokaza, je bilo v teoriji in sodni praksi že oblikovano stališče, da gre za izvedbo istega dokaza, zlasti, če gre za isto dokazno temo, kot je to v konkretnem primeru. Izvedenec je namreč v dopolnitvi izvedenskega mnenja in na zaslišanju zgolj odgovarjal na pripombe strank na njegovo izvedensko mnenje. Ker je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, enoten dokaz, mora založiti potreben znesek za plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja tista stranka, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem, v konkretnem primeru tožeča stranka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izvedensko mnenje - spoznavna kriza - odgovornost po enakih delih - voznik neznanega vozila
Določilo tretjega odstavka 154. člena OZ se ne uporablja zgolj v primerih, če za nezgodo ni kriv nobeden od udeležencev, temveč tudi v primerih, če krivde nikomur ni mogoče dokazati.
ZGO-1 člen 82, 82/3, 92, 92/1, 92/2. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta (2008) člen 2, 2/3, 3. ZPP člen 214, 214/2. ZIZ člen 53, 212. OZ člen 247 - 254, 269, 269/2.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).
Upnik zasleduje izključno cilj, da bi dolžnika prisilil k izpolnitvi še preostale nedenarne obveznosti, ki je ne more izpolniti nihče drug (gre torej za nenadomestno nedenarno obveznost), kar je pravno dopustno prizadevanje, saj dolžnik še vedno ni v celoti izpolnil svoje nedenarne obveznosti po pravnomočni sodni odločbi.
Začetek postopka zaradi insolventnosti učinkuje (ima pravne posledice) samo za denarne terjatve in tiste nedenarne terjatve, pri katerih je mogoča pretvorba v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka. V konkretnem primeru pa ima upnik do dolžnika nedenarno terjatev, ki jo lahko izpolni le dolžnik, saj takšne nedenarne terjatve upnik ne more prijaviti v stečajnem postopku in ni možna njena pretvorba v denarno terjatev, kar posledično pomeni, da je tudi izvršba takšne terjatve dopustna. Sodni penali so v tem primeru strošek stečajnega postopka.
V postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019063
OZ člen 28, 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2. ZPP člen 212.
javna dela - kršitev pogodbe - nenamenska poraba sredstev - razveza pogodbe - trditveno in dokazno breme - izjava o odstopu od pogodbe
Pogodba se avtomatično razveže v primerih neizpolnitve pogodbene obveznosti (primerjaj prvi odstavek 104. člena ter tretji odstavek 105. člena OZ), ne pa tudi v primeru zatrjevanih kršitev pogodbenih obveznosti. V slednjem primeru učinkuje izjava o uresničitvi odstopne pravice šele potem, ko jo prejeme odstopni zavezanec, kar pomeni, da mora biti odstop od pogodbe nasprotni stranki izjavljen.
pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - kreditna pogodba - zaveza kot porok in plačnik - poroštvena obveznost
Poroštvena pogodba (tožnik se je zavezal kot porok in plačnik, torej kot solidarni porok) ni v ničemer olajševala oziroma omejevala tožnikove poroštvene obveznosti v primerjavi z obveznostjo kreditojemalke kot glavne dolžnice, saj je jasno določala, da tožnik prevzema jamstvo kot solidarni dolžnik za izpolnitev vseh pogodbenih obveznosti kreditojemalke.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga
Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.
Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.