razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - otrokova korist - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - volja otroka - stiki - pravica staršev do stikov z otrokom
Po ugotovitvah izvedenke nobeden od staršev sam po sebi ni ogrožajoč za razvoj A. A., ampak je ogrožajoč njun medsebojni patološki odnos. Za odločitev je zato ključnega pomena jasno izražena volja in želja v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje 17 let stare A. A., ki je nedvomno sposobna razumeti izraženo voljo in njene posledice, da še naprej ostane pri očetu, pri katerem živi že vse od jeseni 2016 dalje.
Starš ima sicer pravico do stikov z otrokom, vendar pa toženki stiki s hčerjo niso bili onemogočeni, odvzeti ali omejeni. Siljenje otroka, ki je v fazi pubertetno-adolescentnega obdobja v stike z materjo, katerih si ne želi, bi kvečjemu doseglo nasprotni učinek, kot ga zasleduje toženka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izvedensko mnenje - spoznavna kriza - odgovornost po enakih delih - voznik neznanega vozila
Določilo tretjega odstavka 154. člena OZ se ne uporablja zgolj v primerih, če za nezgodo ni kriv nobeden od udeležencev, temveč tudi v primerih, če krivde nikomur ni mogoče dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019342
OZ člen 132, 239, 243. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 355, 355/1.
pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - pravno priznana škoda - navadna škoda - zmanjšanje premoženja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožeča stranka zatrjuje, da je zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prve toženke nekatere svoje upnike poplačala v sorazmerno prevelikem deležu, tako da je ostala brez sredstev za poplačilo stroškov stečajnega postopka ter upnika ZPIZ v skupni višini 35.733,90 EUR. Navedeno nedvomno lahko predstavlja zmanjšanje tožničinega premoženja (stečajne mase) oziroma njeno navadno škodo v smislu 132. člena OZ. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da namen, za katerega bi tožeča stranka sicer porabila ta sredstva, pri presoji nastanka škode niti ni pomemben, pač pa je pomembno le zmanjšanje tožničinega premoženja za ta sredstva.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - višina terjatve - opozicijski ugovorni razlogi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe iz 59. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
razžalitev - objektivna žaljivost - motenje reda na glavni obravnavi - začasna odstranitev iz sodne dvorane
Pritožba zato nima prav, ko trdi, da je bila zasebni tožilki kršena pravica do pravičnega sojenja. Na glavni obravnavi jo je zastopala pooblaščenka, ki po vrnitvi zasebne tožilke v razpravno dvorano ni predlagala, da se jo ponovno zasliši ali da se ji predstavita izpovedbi navedenih prič, zato sedaj neutemeljeno navaja, da bi sodišče to moralo storiti. ZKP v četrtem odstavku 302. člena namreč določa, da če sodišče odstrani iz sodne dvorane oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, ki nimata pooblaščenca ali če odstrani njunega zakonitega zastopnika, ki nima pooblaščenca, se glavna obravnava prekine oziroma preloži, dokler si ne vzamejo pooblaščenca. Ker ni šlo za takšen primer, saj je imela zasebna tožilka pooblaščenko, ki jo je na glavni obravnavi zastopala in zanjo opravljala procesna dejanja, pritožba neutemeljeno trdi, da je bila zasebna tožilka prikrajšana in da so bile kršene določbe kazenskega postopka.
vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - namen začasne odredbe
Registrsko sodišče je po uradni dolžnosti le realiziralo odločbo pravdnega sodišča. V tem je tudi smisel prisilnega zavarovanja terjatve tožeče stranke. Če bi morala čakati na pravnomočnost sklepa o izdani začasni odredbi, bi lahko tožena stranka po seznanitvi s postopkom zavarovanja in do pravnomočnosti sklepa storila ravno to, kar je želela tožeča stranka preprečiti z začasno odredbo.
Odločitev o zavrženju ponovnega predloga za prekinitev postopka je pravilna. Četudi gre za novo tožbo, je zahtevek, ki ga je postavil pritožnik, istoveten zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pritožnikov predlog z enako vsebino pa je sodišče že enkrat zavrnilo.
OZ člen 87. ZGD-1 člen 235. ZNVP člen 16. ZNVP-1 člen 5.
nakup delnic - ničnost kupoprodajne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vračilo koristi - izplačilo dividende delničarjem - vpis v delniško knjigo - deklaratornost vpisa
Nična pogodba učinkuje za nazaj (ex tunc), kar pomeni, da se v razmerju med delničarjema šteje, da tožena stranka nikoli ni bila delničar, zato mora vrniti vse plodove, ki jih je prejela kot nepravi delničar.
Vpis v delniško knjigo ustvarja pravno razmerje med delničarjem in družbo glede medsebojnih članskih pravic in obveznosti, ne ustvarja pa pravnih razmerij med delničarjem in tretjimi osebami (tudi drugimi delničarji ne).
Čeprav vpisana oseba ni materialnopravni upravičenec, jo mora delniška družba šteti za delničarja.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/1.
odmera nagrade izvedencu - pisna izdelava izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je zmotno izvedencu priznalo izdelavo dveh izvedeniških mnenj, kot ju je priglasil, t.j. poleg izdelave pisnega izvedenskega mnenja - zahtevno mnenje - v višini 276,00 EUR, še izdelavo skice sodnega ogleda - manj zahtevno mnenje - v višini 184,00 EUR. Ne gre namreč za dve izvedeniški mnenji, temveč skupaj eno izvedeniško mnenje, zato je dodatni znesek v višini 184,00 EUR sodišče izvedencu priznalo neutemeljeno.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00020668
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/3.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - uporaba meril in kriterijev - izvedensko mnenje
Sodišče je pravilno uporabilo pravilo iz tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ko je pri ugotovitvi pripadajočega zemljišča upoštevalo tudi dejanske prostorske možnosti obravnavanega območja oziroma njihovo pomanjkanje. Naloga sodišča ni, da v končnem (meritornem) sklepu natančno povzame vsa opravljena procesna dejanja, vključno z vsemi parcelacijami, ki jih je tekom postopka opravil izvedenec, temveč da pojasni vsebinske razloge za ugotovitev pripadajočega zemljišča.
neobstoj pogodbenega razmerja - neupravičena obogatitev - neverodostojnost priče - trditveno in dokazno breme - pravilo o dokaznem bremenu - pisna izjava priče
Sodišče prve stopnje je pravilno razporedilo dokazno breme med pravdni stranki. Pravilno je ugotovilo, da je na tožniku dokazno breme za trditev, da sta s tožencem sklenila posojilno pogodbo, na podlagi katere je tožnik tožencu posodil 12.000 EUR z datumom vrnitve 15. 1. 2016. Tožnik vsebine zatrjevanega posojilnega razmerja ni izkazal, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje o obstoju posojilne pogodbe odločiti na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).
Za fikcijo vročitve je odločilno puščeno obvestilo, ne kuverta s pisanjem.
Obvestilo naslovniku ima v skladu z drugim odstavkom 12. člena Pravilnika oziroma drugim odstavkom 19. člena Pravilnika na zadnji strani natisnjen pravni pouk: "Če pisma v tem roku ne boste prevzeli, bo sodišče štelo, da je vročitev opravljena po poteku tega roka."
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - novela ZPP-E - predhodni preizkus tožbe - razpis glavne obravnave
V obravnavani zadevi se je postopek začel z vložitvijo predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v januarju 2018, zato se zanj že uporablja zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). ZPP od te novele dalje v 19. členu določa, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V konkretnem primeru se je Okrajno sodišče v Kamniku izreklo za nepristojno potem, ko je že razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter strankam vročilo vabila, kar je upoštevaje zgoraj navedeno prepozno.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.
posojilna pogodba - predmet pogodbe - denarna obveznost (generična obveznost) - denar kot nadomestna stvar - predmet zavarovanja - protipravno pridobljena premoženjska korist - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kazenski postopek - trditvena podlaga
Predmet posojilne pogodbe je bil denar kot nadomestna stvar. Zato ni bilo nujno, da bi tožnik posojilodajalcu vrnil posojilo iz denarja, ki je bil predmet zavarovanja, ampak bi to lahko storil tudi iz drugih denarnih sredstev. Pritožbeno sodišče mu zato načelno pritrjuje, da je zato, kljub morebitni zapadlosti terjatve, ugotovitvi, da je šlo za namensko posojilo in dejstvu, da trditev o novo sklenjenem dogovoru (glede roka in namena posojila) ni bilo, z denarjem, ki je bil predmet ukrepa zavarovanja in ga je dobil s posojilno pogodbo, smel razpolagati in bi z njim, saj je bil njegova last, vsaj načeloma lahko ustvarjal tudi dobiček v daljšem časovnem obdobju.
Dejstvo, da je predmet posojilne pogodbe denar kot nadomestna stvar in da je bil last tožnika, bi bilo pomembno šele, če bi tožnik trdil (sodišče prve stopnje pa to tudi ugotovilo), da je v času po zapadlosti terjatve (pritožnik je trdil, da je terjatev zapadla oktobra 2009), ko bi ga posojilodajalec lahko kadarkoli pozval na vračilo, razpolagal z dovolj dodatnih denarnih sredstev (oziroma, da je imel možnost, da bi jih kadarkoli pridobil) iz katerih bi, če bi bilo to potrebno, vrnil posojilo. Tožnik bi zato, ne glede na to, da gre za generičen predmet pogodbe, posojilo, kot je to predpostavilo sodišče prve stopnje, dejansko vračal iz sredstev na računu, na katerega je bilo poseženo z ukrepom zavarovanja.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
SPZ člen 7. ZVEtL-1 člen 17, 18, 24, 28, 28/1, 30, 30/1, 30/1-5, 35.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - kataster stavb - spremembe vpisov v katastru stavb - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - stanje katastra - dejansko stanje - dokazni standard verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine je sodišče v obstoječe katastrsko stanje stavbe oziroma njenih delov dolžno poseči v primerih, predvidenih z zakonom. V obravnavani zadevi je verjetno, da so katastrski podatki pravilni, verjetnost pa je - v postopku po ZVEtL-1 - zadosten standard materialne resnice. V postopku po ZVEtL-1 sodišče o spornih vprašanjih odloča - v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami - v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno in postopka ne prekinja. Táko - poenostavljeno - rešitev terja namen postopka, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina; spori posameznih udeležencev ne smejo zavirati vzpostavitve etažne lastnine. Pritožničine pravice kljub temu niso kršene, saj ji je zagotovljeno naknadno sodno varstvo v rednih postopkih, predvidenih s sistemskimi pravili. Svoje stališče, da je pri izdelavi elaborata, ki je bil podlaga za vpis stavbe in posameznih delov v kataster stavb prišlo do napake, bo pritožnica lahko uveljavljala v posebnem postopku, v skladu s splošnimi predpisi. Izpodbijana odločba namreč ni materialno pravnomočna, saj je s 35. členom ZVEtL-1 predvidno, da po vzpostavitvi etažne lastnine udeleženci postopka medsebojne spore rešujejo v ločenih postopkih v skladu s splošnimi predpisi.
OZ člen 131, 147, 147/1. ZPacP člen 20, 20/4, 35. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 47. ZPP člen 8, 337, 337/1.
nestrokovno zdravljenje - zobozdravstvene storitve - odgovornost delodajalca - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pojasnilna dolžnost - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - dokazna ocena - pritožbena novota
Tožnica je bila v predmetni zadevi dolžna glede vseh omenjenih zob izkazati, da je takšno (njihovo neustrezno) stanje posledica nestrokovno opravljenih posegov zobozdravnice, v čemer pa ni bila uspešna oziroma izvedeni dokazni postopek njenih trditev ni potrdil.
nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo istih škodnih posledic, ki so nastale v istem časovnem obdobju, tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot pri odmeri odškodnine za pretrpljeni strah.
Zaradi zvina leve rame ima tožnica trajne posledice, ki se kažejo v 3 % zmanjšani gibljivosti leve rame (v posledici brazgotinastega tkiva v področju leve rame). Da do zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prišlo, tako ni mogoče govoriti, dejstvo, da gre za lažje prikrajšanje, pa se je ustrezno odrazilo pri odmeri višine odškodnine.