ZPP člen 286, 286/1, 286/4. OZ člen 131, 131/1, 174, 174/1, 179, 179/1, 180.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebe
Dolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne).
Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice.
Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega spolzkega spusta v morje, ki je namenjeno za spust plovil v morje, bodisi s postavitvijo opozorilne table, bodisi s fizično preprečitvijo, torej bi jih morala informirati o nevarnosti predmetnega območja, ki je bilo ravno zaradi konstrukcije (položnosti) privlačnejše in zato nevarnejše za dostop v morje.
Oškodovanec je upravičen ne le do povračila potrebnih stroškov zdravljenja, temveč tudi do tistih, ki so v zvezi z zdravljenjem, upoštevaje vse njegove okoliščine, kamor vsekakor sodijo stroški, ki so prvemu tožniku nastali zaradi prilagoditve stanovanja in opreme za potrebe invalida, kot na primer doplačilo za stol za kopalno kad, za terapevtske blazine...
ZPP člen 158, 161, 161/1, 161/3, 161/4. ZIZ člen 168.
tožba na vpis lastninske pravice na dolžnika - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nujno sosporništvo na pasivni strani - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - izpolnitev dolžnika - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - nujni sosporniki
Tožba na podlagi 168. člena ZIZ je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov.
Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke (kot zemljiškoknjižne lastnice) pa pravilno zavrnilo.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - novela ZPP-E - predhodni preizkus tožbe - razpis glavne obravnave
V obravnavani zadevi se je postopek začel z vložitvijo predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v januarju 2018, zato se zanj že uporablja zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). ZPP od te novele dalje v 19. členu določa, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V konkretnem primeru se je Okrajno sodišče v Kamniku izreklo za nepristojno potem, ko je že razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter strankam vročilo vabila, kar je upoštevaje zgoraj navedeno prepozno.
ZPPDID člen 1. ZFPPIPP člen 35, 36, 37, 38, 39, 42, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3.
prekinitev pravdnega postopka - odškodninska odgovornost poslovodje - odgovornost poslovodje za škodo - odgovornost družbenika izbrisane družbe
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost toženca kot poslovodje izbrisane družbe, medtem ko je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na zakonsko določbo, ki se nanaša na postopke zoper družbenike izbrisanih družb. Ker gre za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, pritožnik utemeljeno navaja, da 1. člen ZPPDID ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi bilo mogoče utemeljiti prekinitev obravnavanega postopka.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga
Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.
Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - motorno vozilo - pravica do odstopa od pogodbe - izguba pravice - pravica zahtevati vračilo danega - obveznost vrnitve - dolžnost vrnitve prejetega - zavrnitev - zavrnitev delne izpolnitve - izpolnitvena zamuda - upniška zamuda - nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja - položitev stvari - hramba stvari pri tretji osebi - jamčevalni zahtevek - povrnitev škode - posredna (refleksna) škoda
Nevarnost poškodovanja in uničenja z nastopom zamude preide na dolžnika le glede naključnega poškodovanja stvari, zato tožnik neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba upoštevati stanje vozila na dan odstopa od pogodbe. Ker vozila ne more več vrniti v stanju, kot ga je prejel, za to stanje pa je odgovoren on (avto je zaupal v shrambo (sam, brez sklepa sodišča) servisu, ki za vozilo ni ustrezno skrbel), z zahtevkom za jamčevanje ne more uspeti.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 47, 47/4. ZVEtL člen 7, 30.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - javne površine - grajeno javno dobro - domneva lastninske pravice - domneva o lastniku nepremičnine - dokazovanje pridobitve lastninske pravice - redna raba nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - prostorski akti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zemljišče, ki si ga je na naroku na kraju samem ogledalo dne 4.10.2017, v naravi predstavlja zemljišče, ki je neposredno povezano s stavbo in njenim stavbiščem ter predstavlja zaključeno enovito celoto s stavbo na njeni zahodni in vzhodni strani. Gre za zemljišče, ki je namenjeno in nujno potrebno za normalno funkcioniranje oziroma redno rabo izključno samo predmetne stavbe, zato ne gre za zemljišče, ki bi morebiti služilo kot pripadajoče zemljišče kake druge stavbe oziroma vsem stavbam v soseski, kakor tudi ne javni rabi v korist tretjih oseb.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, niso pomembni.
osebni stečaj - odpust obveznosti - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju
V pritožbi si dolžnik neuspešno prizadeva izkazati verodostojnost svojih navedb o dolžnem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici z okoliščino, da pa je nepošiljanje poročil v juliju in avgustu 2018 priznal, kar naj bi kazalo na iskrenost njegove izpovedbe. Ob upraviteljičinih trditvah, da prav nobene navadne pošte s poročilom od dolžnika od februarja 2018 dalje ni prejela, takega negativnega dejstva pa ni mogoče dokazati, je bilo namreč na dolžniku dokazno breme o rednem mesečnem pošiljanju poročil upraviteljici. Tega pa dolžnik ni zmogel. Nobenega razloga ni, da bi sodišče podvomilo v verodostojnost upraviteljičinih navedb o izostalih poročilih, omajati pa jih ne more dolžnik niti s pritožbenim očitkom, da upraviteljica ni takoj, ko je poročilo izostalo, odreagirala in dolžnika s tem seznanila, da navadne pošte od njega ni prejela. V situaciji, ko se je dolžnik poslužil drugačnega komuniciranja z upraviteljico od dotlej običajnega in drugačnega načina njenega seznanjenja s poročili o iskanju zaposlitve (z navadno pošto namesto z dotlej elektronsko pošto), je tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnikova dolžna skrbnost narekovala preveritev prejema njegovih poročil pri upraviteljici. Ni dolžnost upraviteljice, da ob vsakem izostanku poročila vedno znova dolžnika terja k predložitvi poročila.
Tožena stranka za povračilo teh stroškov ne more biti zavezana niti na nepogodbeni pravni podlagi, to je iz naslova obogatitve oziroma iz naslova poslovodstva brez naročila (členi od 190 do 205 Obligacijskega zakonika - OZ). Tožena stranka je omenjeno gozdno posest le upravljala po pogodbi s solastnico M. P., zato bi bila v konkretnem primeru lahko neupravičeno obogatena zgolj omenjena solastnica, saj so iztoževani stroški nastali zgolj za potrebe nepremičnine.
ZPP člen 5. OZ člen 131, 148, 353, 353/2, 360, 367, 367/2. ZGD-1 člen 8, 263, 263/4, 515, 515/6. ZFPPIPP člen 42, 43, 44, 442, 442/1, 442/1-2.
sodba presenečenja - izvedba predlaganih dokazov - spregled pravne osebnosti - prenos poslovanja družbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - splošna odškodninska odgovornost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - vložitev kazenske ovadbe - vložitev obtožnice - pripoznava dolga - odškodninska odgovornost poslovodje
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka oziroma ostaja taka, kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu ne odgovarja. Ker ostaja narava obveznosti po spregledu pravne osebnosti nespremenjena, za njen obstoj in zastaranje veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe.
Zastaranje zahtevka zaradi spregleda pravne osebnosti začne teči, ko: 1) terjatev do družbe dospe v plačilo in 2) se uresniči eden izmed dejanskih stanov spregleda pravne osebnosti.
okoliščine, ki začasno preprečujejo kazenski pregon - zavrženje obtožnice
Sodišče prve stopnje je v postopku utemeljeno odredilo izvedenca medicinske stroke, ki je podal mnenje o zdravstvenem stanju obdolženega J. M. in njegovi zmožnosti za prihod na sodišče, na podlagi njegovega mnenja pa je zaključilo, da je njegovo zdravstveno stanje takšno, da ga je mogoče oceniti kot tako hudo bolezen, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka, torej da je podana okoliščina, ki začasno preprečuje pregon obdolženca in s tem razlog iz prvega odstavka 179. člena ZKP.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00019431
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPDID člen 2, 2/2.
postopek za delitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravnomočno končan postopek - družbenik izbrisane družbe - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da glede na pravnomočno končan postopek prodaje nepremičnine prekinitev izvršilnih postopkov na podlagi ZPPDID ni ovira za nadaljevanje predmetnega nepravdnega postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča postopek poplačila terjatev ne more ovirati postopka delitve solastnega premoženja.
Zastaranje je lahko pretrgano le v zvezi z isto terjatvijo. Poleg tega zavrnitev zahtevka pred sodiščem, kjer je bila terjatev prvič uveljavljana, pomeni, da zastaranje ni bilo nikdar pretrgano.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - premoženjska in nepremoženjska škoda - nesklepčnost tožbe - protipravno ravnanje sodnika
Tožnica je trdila, da naj bi ji nastala škoda zaradi višjih stroškov sanacije kot posledica kasnejše izročitve kupljenega stanovanja, ker do njega ni prišla že 6. 12. 2006, ampak ga je prevzela šele 6. 12. 2010. Ob takšnem izhodišču bi morala tožnica v trditveni podlagi pojasniti (da bi bila primerjava izdatkov za posamezna dela sploh mogoča, s tem pa tudi izračun višine te škode), v kakšnem stanju se je stanovanje nahajalo v decembru 2006, kakšno je bilo njegovo stanje po izročitvi tožnici in v čem se kaže razlika v stroških sanacije (tožničino škodo bi predstavljala zgolj ta razlika) med tem, če bi bila potrebna dela opravljena že v začetku leta 2007, in tem, da so bila dela opravljena šele po približno triletni „zamudi“ z izročitvijo stanovanja.
kaznivo dejanje nasilništva - spravljanje v podrejen položaj - zakonski znaki - dokazna ocena - telesna poškodba
Res je, da vsake protipravne uporabe fizične sile ni mogoče vedno opredeliti kot nasilništvo, vendar pa je za to kaznivo dejanje značilno izvajanje nasilja zaradi nasilja, izživljanje z nasiljem oziroma ravnanje, ko storilčevo nasilje žrtev preganja ali ji omeji svobodo gibanja oziroma žrtev spravi v položaj, ko postane žrtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu ne more ali ne zna izogniti.
sodni postopek za ureditev meje - domneva močnejše pravice - potek meje v naravi - uporaba zemljišča - priposestvovanje dela nepremičnine - potek priposestvovalne dobe - stanje v zemljiškem katastru - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - dokazna ocena
Glede na neskladje med katastrskim stanjem in stanjem v naravi in glede na to, da meja še ni bila urejena, se nasprotni udeleženec ni mogel zanesti na stanje v katastru.