razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - otrokova korist - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - volja otroka - stiki - pravica staršev do stikov z otrokom
Po ugotovitvah izvedenke nobeden od staršev sam po sebi ni ogrožajoč za razvoj A. A., ampak je ogrožajoč njun medsebojni patološki odnos. Za odločitev je zato ključnega pomena jasno izražena volja in želja v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje 17 let stare A. A., ki je nedvomno sposobna razumeti izraženo voljo in njene posledice, da še naprej ostane pri očetu, pri katerem živi že vse od jeseni 2016 dalje.
Starš ima sicer pravico do stikov z otrokom, vendar pa toženki stiki s hčerjo niso bili onemogočeni, odvzeti ali omejeni. Siljenje otroka, ki je v fazi pubertetno-adolescentnega obdobja v stike z materjo, katerih si ne želi, bi kvečjemu doseglo nasprotni učinek, kot ga zasleduje toženka.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
ZPP člen 158, 161, 161/1, 161/3, 161/4. ZIZ člen 168.
tožba na vpis lastninske pravice na dolžnika - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - nujno sosporništvo na pasivni strani - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - izpolnitev dolžnika - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - nujni sosporniki
Tožba na podlagi 168. člena ZIZ je namenjena uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim zaradi varovanja interesov upnika, ki se ne more poplačati iz dolžnikove nepremičnine, ker slednji ne vpiše svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo. Poleg dolžnikov (prvih treh tožencev) mora biti zaradi zemljiškoknjižnih pravil v njej zajet tudi zemljiškoknjižni lastnik, skupaj imajo položaj nujnih sospornikov.
Po umiku tožbe, ki je bil posledica izpolnitve zahtevka, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP prvim trem tožencem naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka, zahtevo za povrnitev stroškov četrte toženke (kot zemljiškoknjižne lastnice) pa pravilno zavrnilo.
podjemna pogodba - predmet pogodbe - izvedena dela po pogodbi - dogovor o ceni - pogodba o slikopleskarskih delih - sprejem ponudbe - pobot - posredna (refleksna) škoda
V konkretni situaciji, ko je toženec zanikal obstoj dogovora o ceni kitanja, bi moral tožnik bodisi pojasniti okoliščine sklenjenega dogovora ali pa zatrjevati, da cena ni bila dogovorjena in da predstavlja cena 1 EUR/m2 običajno plačilo za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00020156
ZFPPIPP člen 9, 34,35, 42, 408, 409, 427, 427/2, 442, 442/1-1. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4. ZZ člen 49, 49/2. ZPP člen 286.
uveljavljanje denarne terjatve - različne pravne podlage - spregled pravne osebnosti - predpostavke za uveljavitev spregleda pravne osebnosti - neupravičena obogatitev - začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda - razbremenitev odgovornosti - družbenik - ustanovitelj zavoda - akt o ustanovitvi - vsebina listine - spornost - aktivno ravnanje družbenika - zloraba družbe - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - izguba - prezadolženost - poslovanje družbe - neposlovanje družbe - vzrok za neizpolnitev - plačilna sposobnost - pravočasne trditve - sprememba trditvene podlage v pritožbenem postopku - nekrivdno navajanje dejstev in dokazov
V skladu z določbo 409. člena ZFPPIPP s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno. Glede na navedeno je za odločitev o tožbenem zahtevku zoper drugo toženko odločilno, ali je vtoževana terjatev, ki ni terjatev iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, nastala pred začetkom postopka osebnega stečaja.
Obveznost Zavoda do tožnika, za katero naj bi druga toženka odgovarjala na podlagi določb o spregledu pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1, je po tožbenih trditvah nastala v letu 2011 (torej pred začetkom psotopka osebnega stečaja v letu 2015). Odgovornost družbenika za obveznosti družbe na podlagi 8. člena ZGD-1 sicer lahko oziroma praviloma nastane kasneje kot obveznost družbe. Nastane namreč šele, ko so izpolnjeni vsi pogoji za spregled pravne osebnosti. Ti pa bi bili lahko v konkretnem primeru izpolnjeni najkasneje v letu 2013, ko je bil Zavod izbrisan iz sodnega registra. Podlaga za spregled pravne osebnosti je namreč zloraba pravne osebe, do te pa lahko po naravi stvari pride le v obdobju, ko družba (še) obstaja.
V zvezi z določbo drugega odstavka 49. člena ZZ, po kateri je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, je trditveno in dokazno breme za (delno) razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda na ustanovitelju in ne na tožniku.
Tudi za uporabo določb o spregledu pravne osebnosti bistveno, ali je prvi toženec osebno odgovorni družbenik. Plačilo terjatve do pravne osebe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, je namreč mogoče na podlagi spregleda pravne osebnosti zahtevati le od drugih družbenikov in ne od tistih, ki so osebno odgovorni (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP).
Prvemu tožencu, ki je šele v ponovljenem sojenju, potem, ko je iz prve pritožbe tožnika (prvič jasno) izhajalo, da odgovornost prvega toženca gradi tudi na določbi 49. člena ZZ, navedel, da v skladu z aktom o ustanovitvi ne odgovarja za obveznosti Zavoda, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja oziroma mu ni mogoče pripisati krivde za to, da navedenih trditev in dokazov zanje ni ponudil že v prvem sojenju, do prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), pa čeprav je dolžan kot ustanovitelj Zavoda poznati določbe ZZ in je na ustanovitelju trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti za obveznosti zavoda.
Prvi toženec kot ustanovitelj ni odgovoren za obveznosti Zavoda na podlagi 49. člena ZZ, odgovoren tudi ni po določbi 8. člen ZGD-1.
Spregled pravne osebnosti po 2. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1 je mogoč le, če je poleg zlorabe pravne osebe podano tudi oškodovanje upnikov, zato je v konkretnem primeru odločilno, ali je imelo opisano ravnanje prvega toženca (povzročitev izbrisa Zavoda iz sodnega registra), do katerega je prišlo v letu 2013, za posledico oškodovanje upnikov Zavoda (tožnika), česar pa tožniku ni uspelo dokazati. Tudi niso dokazani pogoji za spregled pravne osebnosti po 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1.
Zavod je imel po neizpodbijanih ugotovitvah sodbe že po izvedbi Festivala Y v letu 2011 izgubo in je bil (pre)zadolžen (na to opozarja tudi sam tožnik v pritožbi), tožnik pa tudi ni zatrjeval in dokazoval, da je Zavod ob izbrisu v letu 2013 sploh še posloval. Glede na ugotovitve, da je imel Zavod v letu 2011 izgubo in je bil prezadolžen ter ob odsotnosti trditev, da je Zavod ob izbrisu sploh še posloval, povzročitve izbrisa Zavoda iz sodnega registra brez likvidacije ni mogoče šteti kot vzrok za neplačilo sporne terjatve tožniku s strani Zavoda oziroma za oškodovanje upnikov (tožnika), saj Zavod (očitno) tudi, če ne bi bil izbrisan, ne bi bil sposoben poravnati sporne obveznosti do tožnika. To, ali je Zavod v letu 2013 posloval, je bistveno, saj v kolikor bi posloval, bi to pomenilo, da obstoji vsaj teoretična možnost, da postane plačilno sposoben, ta možnost pa bi zaradi izbrisa Zavoda dokončno prenehala, vendar pa tožnik trditev v tej smeri ni podal, še manj dokazal.
Dejstvo, da je prvi toženec jamčil s svojim premoženjem za obveznosti Zavoda, ne pomeni, da je bil osebno odgovorni ustanovitelj. V skladu z 49. členom ZZ je namreč odločilna vsebina ustanovitvenega akta Zavoda, iz katere pa, kot že pojasnjeno, izhaja, da ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti Zavoda.
OZ člen 9, 239, 239/1, 289, 299, 299/2. ZPP člen 285, 325, 325/1, 333, 333/1.
pogodba namesto razlastitve - dolžnost izpolnitve pogodbe - nedenarna obveznost - materialno procesno vodstvo - rok za izpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - ugovor pobota - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.
Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.
OZ člen 9.. ZDR-1 člen 137, 170, 170/4.. Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost (1992) člen 37, 55.
nadomestilo plače - odsotnost z dela - izobraževanje - povrnitev stroškov - sporazum
Tožnici za čas strokovnega izpopolnjevanja v spornem obdobju pripada nadomestilo plače v višini 100 % osnove, ker je bil sporazum z dne 29. 1. 2014 sklenjen in podpisan s strani obeh strank, v njem pa tudi navedeno, da tožnici pripada nadomestilo plače v višini 100 % osnove (2. člen sporazuma), medtem ko tožnica sporazuma z dne 5. 2. 2014 (v katerem je bilo zapisano, da ji v času strokovnega izpopolnjevanja v tujini pripada nadomestilo v višini 10 % osnove) ni podpisala in med strankama ni bil sklenjen. Med strankama je bil sklenjen in veljaven zgolj sporazum z dne 29. 1. 2014, v katerem je dogovorjeno, da tožnica s strani tožene stranke v času strokovnega izpopolnjevanja prejema nadomestilo plače v višini 100 % osnove na mesec.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika po uradni dolžnosti - kršitev pravice obdolženca do obrambe
Že v zahtevi za svojo razrešitev, kot tudi obravnavani pritožbi, zagovornica sama zatrjuje in poudarja, da je njeno sodelovanje z obdolžencem povsem onemogočeno, kar ji posledično onemogoča kakovostno opravljanje zaupanega dela in učinkovito obrambo obdolženca. V situaciji, ko zagovornik sam izpostavlja in zahteva svojo razrešitev zaradi neobstoječega medsebojnega zaupanja z obdolžencem, je po mnenju višjega sodišča realno težko pričakovati, da se bo maksimalno angažiral pri obdolženčevi obrambi. V takem primeru pa dejansko lahko nastopijo okoliščine, ki bi lahko povzročile nevarnost kršitve pravice do obrambe obdolženca, kot utemeljeno poudarja zagovornica.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - pojem stavbe in dela stavbe - posamezen del stavbe - spremembe vpisov v katastru stavb
Navedbe o obstoju zastekljene terase in nadkritega balkona, predstavljajo pritožbeno novoto. Do tega, ali gre za dovoljeno pritožbeno novoto, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, glede na to, da gre za nerelevantno pritožbeno navedbo. Predlagateljica namreč z ničemer ne izkaže (ne s trditvami o zastekljeni terasi in nadkritem balkonu in ne s prilogo s fotografijami), da gre za samostojni del stavbe, ki se lahko samostojno pravno ureja (tretji odstavek 71. člena ZEN) in ki bi ga bilo zato potrebno vključiti v elaborat za vpis stavbe. Ob smiselni uporabi določbe 28. člena ZVEtL-1 bi sprememba elaborata prišla v poštev le, če bi se ugotovilo odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem opisanim v elaboratu (tudi na primer, da posamezni del stavbe ni vpisan), česar pa pritožnica ni izkazala.
denarna odškodnina - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - solidarna odgovornost za škodo - leasing pogodba - hramba
Drži sicer, da do vsega skupaj ne prišlo, če ne bi bilo zatrjevanega protipravnega ravnanja tožencev, vendar vsak vzrok ne pomeni tudi pravno veljavne vzročne zveze. V naši pravni teoriji in pravni praksi se prvenstveno uporablja tako imenovano teorijo adekvatne vzročnosti. Vprašati se je treba, ali neko ravnanje praviloma privede do nastale škode. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine primera. Te pa so naslednje: delovni stroji so ostali last tožeče stranke (kljub zatrjevanem ravnanju tožencev), tožeča stranka je z leasingojemalci imela sklenjene veljavne leasing pogodbe. Tožencem v taki situaciji ni mogoče pripisati posledic, kakršne tožeča stranka vtožuje in ki so nastale, ker so leasingojemalci kljub temu, da je tožeča stranka leasing pogodbo po vrnitvi strojev lahko izpolnjevala, od pogodb odstopili, tožeča stranka pa do njih ni uveljavljala zahtevkov, ki izvirajo iz leasing pogodb.
Glede vprašanja ali pomeni dopolnitev dokaza z izvedencem oziroma zaslišanje izvedenca izvedbo novega dokaza ali izvajanje istega dokaza, je bilo v teoriji in sodni praksi že oblikovano stališče, da gre za izvedbo istega dokaza, zlasti, če gre za isto dokazno temo, kot je to v konkretnem primeru. Izvedenec je namreč v dopolnitvi izvedenskega mnenja in na zaslišanju zgolj odgovarjal na pripombe strank na njegovo izvedensko mnenje. Ker je izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca, enoten dokaz, mora založiti potreben znesek za plačilo dopolnitve izvedenskega mnenja tista stranka, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem, v konkretnem primeru tožeča stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018972
ZOdv člen 17, 17/1. ZOdvT člen 4, 13, 14, 16. ZOdvT tarifna številka 2200. OZ člen 778.
ladijski prevoz blaga - uveljavljanje izplačila odškodnine - zavarovanje odgovornosti ladjarja - pogodba o odvetniškem zastopanju - plačilo odvetniških stroškov - nagrada za posel - nagrada v razponu - pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika - ista zadeva - izvensodni postopek - določitev količnika
Dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki, ima pravno naravo pogodbe o naročilu, ki jo ureja XVII. poglavje Obligacijskega zakonika, posebej pa še Zakon o odvetništvu in Zakon o odvetniški tarifi. Tožnica, ki se je zavezala za toženko opraviti odvetniške storitve, je prevzemnik naročila, toženka, ki ji jih je naročila, pa naročitelj. In za odvetnika kot prevzemnika naročila velja, da je, če ni drugače dogovorjeno, upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi. Tako določa merilo iz 778. člena OZ in določbe 17. člena Zakona o odvetništvu v zvezi s 4. členom Zakona o odvetniški tarifi. Zato mora tudi toženka, ki se z odvetnikom ni dogovorila za nižje plačilo, slednjemu plačati za njegovo delo po odvetniški tarifi, določeni v takrat veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi, od tu ZOdvT.
Sistem določitve odvetniških nagrad po ZOdvT res izhaja iz pravila, po katerem naj odvetnik za celotno storitev od prevzema do dokončanja zadeve prejme le eno nagrado. Torej le enkrat v isti zadevi in na isti procesni stopnji. Pri izvensodnem postopku za plačilo odškodnine in pri postopku pridobitve tega spora, pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za isto zadevo, primerljivo s tistimi, ki jih ZOdvT našteva v svojem 15. členu, temveč gre za bistveno enako razmerje kot je razmerje med postopkom v glavni zadevi in postopkom o predlogu za izdajo začasne odredbe, kar zakon med najbolj očitnimi primeri različnih zadev našteva v svojem 16. členu.
dokazovanje z izvedencem - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo
Ker sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, se je glede na določbo 243. člena ZPP v predmetnem postopku odločilo za izvedbo dokaza z izvedencem. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev, kot je storilo tudi v konkretnem primeru. T.R. sicer res ni na seznamu sodnih izvedencev, kot izhaja iz pritožbe, je pa sodni cenilec, zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih, ki določa enak način in višino nagrade tako za sodne izvedence, kot tudi za sodne cenilce.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - vplačilo varščine - nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - osebni stečaj - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pritožnica svoje terjatve do stečajnega dolžnika (v kolikor je to imela v mislih, glede na vsebino njenega primera izračuna ponujene cene) tudi ne bi mogla pobotati s kupnino, saj je po navedbah upravitelja ločitvena upnica s takšnim vrstnim redom, da glede na ocenjeno kot tudi doseženo prodajno vrednost ne bo pridobila pravice do prednostnega poplačila zavarovane terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu St 001 z dne 8. 11. 2018 dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine le v deležu do 1/2, ki je bil v lasti stečajne dolžnice D. T., v izpodbijanem sklepu pa soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine do celote, pri čemer je upoštevalo, da sta se prodajala in prodala deleža stečajnih dolžnikov skupaj. Pritožnica si tako zmotno razlaga, da so se nepremičnine prodale za ceno 61.500,00 EUR, saj je iz spisovnih podatkov in poteka postopka prodaje jasno razvidno, da so se prodale za 41.000,00 EUR.
ZPP člen 180, 180/1, 189, 189/2, 318. ZZZDR člen 51, 51/1, 56, 56/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - popolnost in sklepčnost tožbe - konkretiziranost trditev - ugovor litispendence - podjetniško premoženje - obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vsebina tožbenega zahtevka
V primerih, ko tudi podjetniško organizirano premoženje (s.p.) zaradi izpolnjenosti zakonskih pogojev predstavlja skupno premoženje (oziroma njegov del), potem (bivša) zakonca (zunajzakonska partnerja) za vse v zvezi z njim nastale obveznosti nerazdelno odgovarjata že po samem zakonu. Zato obstoja te odgovornosti (obveznosti) v okviru tožbe na ugotovitev skupnega premoženja ni potrebno posebej uveljavljati.
procesni pobotni ugovor - pravočasnost ugovora zaradi pobota - pravočasnost vloge, vezane na rok - kršitev načela kontradiktornosti postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - dokazna listina v tujem jeziku - prekluzija - delna razveljavitev sodbe
Tožena stranka uveljavlja prekluzijo vseh vlog tožeče stranke, vloženih po prvem naroku za glavno obravnavo v delu, kjer se navedbe in dokazni predlogi ne nanašajo na podani pobotni ugovor in bi jih tožeča stranka lahko podala pred prvim narokom za glavno obravnavo. V nadaljevanju pa konkretizira le vlogo, s katero je 21. 2. 2017 predložila sodno overjene prevode ključnih dokaznih listin, ki jih je v svoji dopolnitvi tožbe predložila le v angleškem jeziku, čeprav bi jih tožeča stranka skladno z 286. in 286.a členom ZPP lahko predložila pred prvim narokom za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo navedeni pritožbeni očitek le glede zatrjevane prekluzije predložitve prevodov računov, podanih z dne 21. 2. 2017 prejeto vlogo tožeče stranke.
Tožena stranka v teku prvostopenjskega postopka ni ugovarjala predloženim dokazom v tujem jeziku. Potem, ko jih je tožeča stranka predložila še v slovenskem jeziku, tudi ni ugovarjala prekluzije, kot jo uveljavlja s pritožbo. Ker pri tem ne gre za kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi jih morala tožena stranka skladno s 286.b členom ZPP pravočasno uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato kot prepozno uveljavljanih ni obravnavalo.
Za presojo, ali je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil, in za presojo vsebine mandatarjevih pojasnilnih obveznosti so pomembni tako naročiteljevi interesi, ki so izraženi neposredno prek ustreznih konkretnih, posamičnih pogodbenih določb, kot tudi tisti, ki niso izraženi na tak način, vendar pa so mandatarju znani, ker mu jih je naročnik ob sklepanju pogodbe (ob posredovanju naročila) oziroma kasneje razkril. Četudi se toženec ni zavezal tožniku, da bo zanj pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, je za presojo, ali je toženec pravočasno oziroma pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, ključno, ali je toženec vedel, da tožnik potrebuje do 15. 3. 2011 pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je tožnik sicer ves čas zatrjeval. Če je namreč vedel za takšno potrebo oziroma interes tožnika kot naročitelja, bi si moral kot dober strokovnjak prizadevati oziroma storiti vse, kar je bilo v njegovi moči (skrbnost dobrega strokovnjaka), da pridobi gradbeno dovoljenje, kljub spremembi naročila, do takrat, ko je bila še realna možnost, da dovoljenje postane do 15. 3. 2011 tudi pravnomočno, in ne, da ga pridobi do navedenega dne, kar je kot odločilno štelo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 46, 46/1, 47, 47/1.
krajevna pristojnost - naslov dolžnika - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo - ustalitev krajevne pristojnosti
Krajevna pristojnost sodišča se presodi takoj, na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, spremembe, ki nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, in ki bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, pa se ne upoštevajo. Zato četudi je upnik po pozivu sodišča naslov dolžnika spremenil, je za presojo krajevne pristojnosti odločilen prvo navedeni naslov dolžnika, saj določbe o ustalitvi pristojnosti prevladajo nad kasnejšo popravo dolžnikovega naslova.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe le, kadar je takšno začasno varstvo nujno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka nenadomestljive škode oziroma hudega nasilja ne bi ostalo brez pomena.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - motorno vozilo - pravica do odstopa od pogodbe - izguba pravice - pravica zahtevati vračilo danega - obveznost vrnitve - dolžnost vrnitve prejetega - zavrnitev - zavrnitev delne izpolnitve - izpolnitvena zamuda - upniška zamuda - nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja - položitev stvari - hramba stvari pri tretji osebi - jamčevalni zahtevek - povrnitev škode - posredna (refleksna) škoda
Nevarnost poškodovanja in uničenja z nastopom zamude preide na dolžnika le glede naključnega poškodovanja stvari, zato tožnik neutemeljeno vztraja, da bi bilo treba upoštevati stanje vozila na dan odstopa od pogodbe. Ker vozila ne more več vrniti v stanju, kot ga je prejel, za to stanje pa je odgovoren on (avto je zaupal v shrambo (sam, brez sklepa sodišča) servisu, ki za vozilo ni ustrezno skrbel), z zahtevkom za jamčevanje ne more uspeti.