prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - vplačilo varščine - nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - osebni stečaj - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Pritožnica svoje terjatve do stečajnega dolžnika (v kolikor je to imela v mislih, glede na vsebino njenega primera izračuna ponujene cene) tudi ne bi mogla pobotati s kupnino, saj je po navedbah upravitelja ločitvena upnica s takšnim vrstnim redom, da glede na ocenjeno kot tudi doseženo prodajno vrednost ne bo pridobila pravice do prednostnega poplačila zavarovane terjatve.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v sklepu St 001 z dne 8. 11. 2018 dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine le v deležu do 1/2, ki je bil v lasti stečajne dolžnice D. T., v izpodbijanem sklepu pa soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 1. 10. 2018 za v izreku navedene nepremičnine do celote, pri čemer je upoštevalo, da sta se prodajala in prodala deleža stečajnih dolžnikov skupaj. Pritožnica si tako zmotno razlaga, da so se nepremičnine prodale za ceno 61.500,00 EUR, saj je iz spisovnih podatkov in poteka postopka prodaje jasno razvidno, da so se prodale za 41.000,00 EUR.
Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev in je zato pravilna prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami lahko zgolj v celoti. Čeprav tožnica zahteva, da se na ugotovljenem skupnem premoženju določi delež do polovice, se izdana začasna odredba pravilno glasi na celoto.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji v drugem odstavku 5. člena določa, da se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, če pa javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Tretji odstavek 5. člena pa določa primere, ko javni prevoz ni mogoč: če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni mogoče uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot eno uro dnevne časovne izgube v eno smer.
Zaradi zvina leve rame ima tožnica trajne posledice, ki se kažejo v 3 % zmanjšani gibljivosti leve rame (v posledici brazgotinastega tkiva v področju leve rame). Da do zmanjšanja življenjske aktivnosti ni prišlo, tako ni mogoče govoriti, dejstvo, da gre za lažje prikrajšanje, pa se je ustrezno odrazilo pri odmeri višine odškodnine.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - višina terjatve - opozicijski ugovorni razlogi
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe iz 59. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIZ) lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - prodaja stanovanj - sprememba oblike premoženja - denarna sredstva
Prodaja stanovanj ne pomeni zmanjšanja premoženja, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se terjatev tožnice lahko poplača.
Za izkaz nevarnosti v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bo toženka potem, ko bo prodala vsa stanovanja, prenehala z delovanjem, lastnik, ki je tuj državljan, pa bo odšel iz države.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - obrazložitev odpovednega razloga
Pritožba utemeljeno nasprotuje materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni konkretno obrazložila odpovednega razloga in da zato odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je glede na naloge, določene v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, v odpovedi navedla določne razloge, iz katerih je razvidno, katere pomanjkljivosti je zaznala pri tožnikovem delu in ki sodišču v okviru dokaznega postopka omogočajo preizkus odpovednega razloga. Tožena stranka je navedla, "da je (tožnik) za opravljanje nalog porabil preveč časa in je bil, glede na merila delodajalca, prepočasen; da ni opravičil pričakovanja o delovni uspešnosti, ki se pričakuje na tem delovnem mestu; da je bilo evidentno, da ima težave pri delu na višini; da si kljub izrecnemu opozorilu predpostavljenega, da je neka informacija pomembna za nadaljnje delo, slednje ni zmogel zapomniti". Skladno s sodno prakso v podobni zadevi standardu obrazložene odpovedi ustreza delodajalčeva navedba, da se odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem (opredeljenim poskusnim delom), da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi. Temu standardu je tožena stranka z navedbo konkretnih pomanjkljivosti, ki jih je zaznala pri tožniku in ki jih je opredelila v poročilu o poteku usposabljanja, zadostila.
Potreba po seznanitvi delavca z delodajalčevimi pričakovanji ne pomeni, da morajo biti delavcu izdana pisna navodila za delo z vnaprej določenimi roki za njihovo izpolnitev, temveč da zadostujejo ustna navodila.
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 99, 99/1. ZPP člen 286, 286/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. ZUODNO člen 4, 4/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - zahtevek na izročitev nepremičnine - negatorni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - služnostna pot - čas izvrševanja služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - dejanska uporaba poti - odvzem posesti - dolžna skrbnost - univerzalno pravno nasledstvo - oseba javnega prava - nova dejstva in dokazi - nedopustna pritožbena novota
Zgolj dejstvo, da je tožnica pravna oseba javnega prava, ne predstavlja opravičljivega razloga, da pri izvrševanju lastninske pravice, kamor sodi tudi nadzor nad posestjo, ne bi izkazovala vsaj osnovne mere skrbnosti, že to pa bi preprečilo, da ji uporaba spornih parcel v ugotovljenem obsegu ne bi ostala neznana.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost sodišča - gospodarski spor - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - novela ZPP-E - predhodni preizkus tožbe - razpis glavne obravnave
V obravnavani zadevi se je postopek začel z vložitvijo predloga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v januarju 2018, zato se zanj že uporablja zadnja novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). ZPP od te novele dalje v 19. členu določa, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. V konkretnem primeru se je Okrajno sodišče v Kamniku izreklo za nepristojno potem, ko je že razpisalo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter strankam vročilo vabila, kar je upoštevaje zgoraj navedeno prepozno.
Za presojo, ali je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil, in za presojo vsebine mandatarjevih pojasnilnih obveznosti so pomembni tako naročiteljevi interesi, ki so izraženi neposredno prek ustreznih konkretnih, posamičnih pogodbenih določb, kot tudi tisti, ki niso izraženi na tak način, vendar pa so mandatarju znani, ker mu jih je naročnik ob sklepanju pogodbe (ob posredovanju naročila) oziroma kasneje razkril. Četudi se toženec ni zavezal tožniku, da bo zanj pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, je za presojo, ali je toženec pravočasno oziroma pravilno izpolnil svojo pogodbeno obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja, ključno, ali je toženec vedel, da tožnik potrebuje do 15. 3. 2011 pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar je tožnik sicer ves čas zatrjeval. Če je namreč vedel za takšno potrebo oziroma interes tožnika kot naročitelja, bi si moral kot dober strokovnjak prizadevati oziroma storiti vse, kar je bilo v njegovi moči (skrbnost dobrega strokovnjaka), da pridobi gradbeno dovoljenje, kljub spremembi naročila, do takrat, ko je bila še realna možnost, da dovoljenje postane do 15. 3. 2011 tudi pravnomočno, in ne, da ga pridobi do navedenega dne, kar je kot odločilno štelo sodišče prve stopnje.
najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Predmetne stavbe zato ni moč šteti niti za stanovanjsko stavbo niti za stanovanjsko-poslovno stavbo, zato v obravnavanem primeru ni moč uporabiti določb SZ-1. Za ostale nestanovanjske stavbe, torej tiste, ki niso določene v 2. členu SZ-1, veljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), za poslovne stavbe pa še določbe Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Za plačilo obveznosti za poslovne stavbe v etažni lastnini so torej uporabljive določbe ZPSPP in SPZ.
umik tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Med pravdnima strankama je nesporno, da tožeča stranka tožbe ni umaknila zato, ker bi tožene stranke izpolnile zahtevek. Drugi razlogi, zaradi katerih se je tožeča stranka odločila za umik tožbe, niso pomembni.
Odločitev o zavrženju ponovnega predloga za prekinitev postopka je pravilna. Četudi gre za novo tožbo, je zahtevek, ki ga je postavil pritožnik, istoveten zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, pritožnikov predlog z enako vsebino pa je sodišče že enkrat zavrnilo.
posojilna pogodba - predmet pogodbe - denarna obveznost (generična obveznost) - denar kot nadomestna stvar - predmet zavarovanja - protipravno pridobljena premoženjska korist - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - kazenski postopek - trditvena podlaga
Predmet posojilne pogodbe je bil denar kot nadomestna stvar. Zato ni bilo nujno, da bi tožnik posojilodajalcu vrnil posojilo iz denarja, ki je bil predmet zavarovanja, ampak bi to lahko storil tudi iz drugih denarnih sredstev. Pritožbeno sodišče mu zato načelno pritrjuje, da je zato, kljub morebitni zapadlosti terjatve, ugotovitvi, da je šlo za namensko posojilo in dejstvu, da trditev o novo sklenjenem dogovoru (glede roka in namena posojila) ni bilo, z denarjem, ki je bil predmet ukrepa zavarovanja in ga je dobil s posojilno pogodbo, smel razpolagati in bi z njim, saj je bil njegova last, vsaj načeloma lahko ustvarjal tudi dobiček v daljšem časovnem obdobju.
Dejstvo, da je predmet posojilne pogodbe denar kot nadomestna stvar in da je bil last tožnika, bi bilo pomembno šele, če bi tožnik trdil (sodišče prve stopnje pa to tudi ugotovilo), da je v času po zapadlosti terjatve (pritožnik je trdil, da je terjatev zapadla oktobra 2009), ko bi ga posojilodajalec lahko kadarkoli pozval na vračilo, razpolagal z dovolj dodatnih denarnih sredstev (oziroma, da je imel možnost, da bi jih kadarkoli pridobil) iz katerih bi, če bi bilo to potrebno, vrnil posojilo. Tožnik bi zato, ne glede na to, da gre za generičen predmet pogodbe, posojilo, kot je to predpostavilo sodišče prve stopnje, dejansko vračal iz sredstev na računu, na katerega je bilo poseženo z ukrepom zavarovanja.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev po 84. členu ZDR-1 leži na toženi stranki in ga je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Tožena stranka ni uspela dokazati pravočasnost vabila in s tem zagotovitve potrebnega časa za zagovor (85. člen ZDR-1), prav tako pa ni podala drugih dokaznih predlogov v zvezi z datumom vročitve vabila na zagovor. Dvom v pravočasnost vročanja izhaja tudi iz ravnanj tožene stranke v inšpekcijskem postopku, v katerem je predložila zgolj vabilo na zagovor, določen za določen dan, vabila na zagovor za sporni dan pa sploh ni omenjala.
OZ člen 131, 147, 147/1. ZPacP člen 20, 20/4, 35. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 47. ZPP člen 8, 337, 337/1.
nestrokovno zdravljenje - zobozdravstvene storitve - odgovornost delodajalca - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - pojasnilna dolžnost - vzročna zveza med škodo in ravnanjem oškodovanca - dokazna ocena - pritožbena novota
Tožnica je bila v predmetni zadevi dolžna glede vseh omenjenih zob izkazati, da je takšno (njihovo neustrezno) stanje posledica nestrokovno opravljenih posegov zobozdravnice, v čemer pa ni bila uspešna oziroma izvedeni dokazni postopek njenih trditev ni potrdil.
nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo istih škodnih posledic, ki so nastale v istem časovnem obdobju, tako pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, kot pri odmeri odškodnine za pretrpljeni strah.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - prevzemanje novih obveznosti - potrošniški kredit - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Upnik je le dopolnil navedbe iz ugovora z dejstvi, ki mu ob vložitvi ugovora niti niso bila znana, pri čemer je še vedno uveljavljal isti ugovorni razlog; ob vložitvi ugovora pa ni bil v spis vložen še niti osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, ko je presojalo tudi ta dejstva, ki so postala del ugovora, dopolnjenega še pred narokom za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.
Takrat, ko sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen že na podlagi enega sklopa dejstev (kredit pri banki X d. d.), ni nobenega razloga, da bi se ukvarjalo še z drugimi nesorazmernimi zadolževanji. Ta bi postala pomembna šele, če bi višje sodišče presodilo, da kredit pri banki X ni pomenil nesorazmernega zadolževanja.
Kredit je dolžnica najela le štiri mesece pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ko je bila globoko v dolgovih, kar navaja tudi sama. Ob dejstvu, da je imela nizko plačo, po njenih navedbah manjšo tudi zaradi bolniške odsotnosti, ji je bilo takrat jasno ali bi ji vsaj moralo biti jasno, da tega kredita ne bo mogla poplačati.
Le če bi ves prejeti kredit porabila za poplačilo upnikov, bi se s tem njene obveznosti le spremenile na upniški strani, ne bi pa prišlo do novega zadolževanja.
Za prevzemanje nesorazmernih obveznosti je v razmerju do upnikov odgovorna le dolžnica, ki se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s prelaganjem odgovornosti na banko. Le če bi bila banka tista, ki bi (edina) vložila ugovor proti odpustu obveznosti, bi bili ti razlogi lahko upoštevni, saj takega kreditodajalca ni treba varovati pred lahkomiselnostjo dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00019095
KZ-1 člen 70.a. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da stališču pritožnika ne gre pritrditi. V skladu z določbo drugega odstavka 70.a člena KZ-1 sodišče ustavi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu iz prvega odstavka istega člena ali ga nadomesti z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 le v primeru, če ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebna.
ZIZ-UPB4 člen 16.a, 17, 17/1, 17/1-2, 20.a, 20a/2, 20a/3,40. SPZ člen 142.
zapadlost terjatve - notarski zapis - izjava o odstopu od pogodbe - odstop od pogodbe
Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku. Glede na vsebino navedene izjave o odstopu od pogodbe je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče nepravilno ocenilo, da je upnik z navedeno listino dokazal zapadlost terjatve v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Navedena (odstopna) izjava namreč ne vsebuje navedbe o tem, da je terjatev zapadla, ne navedbe dneva zapadlosti, niti ni na podlagi njene vsebine dan zapadlosti določljiv.