KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022999
ZKP člen 357, 357/1-3. KZ-1 člen 196, 196/1. ZDR-1 člen 217, 217/1-27.
kršitev temeljnih pravic delavcev - opis kaznivega dejanja - prekršek in kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - zavrnilna sodba
V konkretni zadevi se dejstva, ki jih vsebuje opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu, prekrivajo z opisom dejanja prekrška iz pravnomočne odločbe o prekršku, za katerega sta bila obdolženec in obdolžena pravna oseba že obravnavana in pravnomočno kaznovana. Izdaja zavrnilne sodbe je zato pravilna in utemeljena na določbi 3. točke prvega odstavka 357. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018710
ZIZ člen 15, 16, 16-2, 16-3, 16-4, 16-5, 56, 56/1. ZPP člen 328, 328/1, 332, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 390, 390/1, 390/2, 408, 408/1, 408/2.
izterjava preživnine - ugovor po izteku roka - poplačilo terjatve - več upnikov - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - osebni stečaj nad dolžnikom - prijava terjatve v stečaju - nedovoljena pritožba - neupravičena oseba - očitna pisna pomota - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - sklep o začasni odredbi - pravnomočna odločitev - prednostne terjatve - terjatev iz naslova zakonite preživnine - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti
Četudi je dolžnik dejansko dolžan po sklepu o začasni odredbi plačevati na račun zakonite zastopnice mesečno preživnino tudi za mld. A. A., je sodišče postopalo pravilno, ko te dolžnikove preživninske obveznosti ni upoštevalo pri presoji, ali je dolžnik že v celoti poplačal izterjevano terjatev. Predmetna izvršba namreč ni bila dovoljena za izterjavo terjatve mld. A. A. po navedenem sklepu o začasni odredbi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018804
KZ-1 člen 86, 86/8. ZKP člen 402, 402/3.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - podaljšanje roka za izvršitev obveznosti - nepodaljšljivost roka
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je dvoletni rok iz osmega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), v katerem lahko obsojenec izvrši delo v splošno korist, nepodaljšljiv.
Pritožbena izvajanja, ki merijo na utemeljevanje obdolženkine objektivne nezmožnosti izpolnitve obveznosti do zaposlenih delavcev, izgubijo vsak pomen ob upoštevanju s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljenega dejstva, da je obdolženka v inkriminiranem obdobju iz svojega računa dvigovala gotovino, čeprav je bila s strani računovodkinje opozorjena, da denar pripada podjetju.
Primarna obveznost delodajalca je že zaposlenim delavcem izplačevati dogovorjeno plačo z vsemi predpisanimi prispevki, šele za tem pa je mogoče zaposlovati nove delavce, in še to pod pogojem, da so za njihovo plačilo zagotovljena zadostna finančna sredstva. Pritožbena izvajanja, da zaposleni delavci niso dosegali pričakovane kvalitete rezultatov dela in da je to v končni fazi pripeljalo do zaprtja podjetja, so v obravnavanem kontekstu neprimerna, saj je delodajalcu v opisanem primeru zagotovljena možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz razloga nesposobnosti, ne morejo pa slabi delovni rezultati opravičiti delodajalčevega neizpolnjevanja obveznosti do zaposlenih delavcev in neizplačila plač ter drugih predpisanih prejemkov, ki jim pripadajo na podlagi zakona.
ZFPPIPP člen 256, 329, 331, 331/2, 346, 410, 410/2.
unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - razdelitvena masa - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja rabljenega osebnega avtomobila - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - naloge stečajnega sodišča
Ker do sedaj unovčena stečajna masa ne zadošča za celotno poplačilo vseh prijavljenih terjatev v obsegu, kot je pojasnjeno zgoraj, so izpolnjeni pogoji za prodajo predlagane stečajne mase.
Odločitev, ko je sodišče prve stopnje povsem prepustilo način prodaje upravitelju, ni v skladu z zakonskimi določili o nalogah sodišča.
ZKP člen 358, 358-3. KZ-1 člen 37, 37/1, 235, 235/1.
oprostitev obtožbe - napeljevanje h kaznivemu dejanju - dokazna ocena sodišča prve stopnje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Po obrazloženem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, tudi po oceni pritožbenega sodišča obstaja dvom o tem, ali je obdolženec storil v izreku prvostopenjske sodbe navedeno kaznivo dejanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje obdolženca v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe.
prekoračitev obtožbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - identiteta med obtožbo in sodbo - kaznivo dejanje davčne zatajitve
Sodišče prve stopnje preseže okvir obtožbe oziroma prekorači obtožbo, če tako spremeni opis dejanja, da med obtožbo in sodbo ni več objektivne identitete, ali, če sodišče prve stopnje ne reši v celoti predmeta obtožbe, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.
ZFPPIPP člen 226, 226/4, 226/4-5, 226/4-5(3), 233, 233/7, 233/8.
postopek osebnega stečaja - stroški stečajnega postopka - posebna stečajna masa - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - poplačilo ločitvenega upnika - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka - vračilo predujma
Tudi če se bo lahko poplačalo le pritožnika (ločitvenega upnika), je bilo treba opraviti preizkus terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, zato po oceni višjega sodišča tudi ti stroški predstavljajo stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, brez oprave teh dejanj pa ni mogoče končati stečajnega postopka. Iz sklepa o preizkusu terjatev je razvidno, da je upravitelj preizkusil le 6 terjatev, od tega dve terjatvi pritožnika, zato se v tem primeru vprašanje potrebnosti in smiselnosti preizkusa vseh terjatev ne postavlja. Ker je upravitelj preizkusil terjatve, mu za to pripada nagrada.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - prevzemanje novih obveznosti - potrošniški kredit - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Upnik je le dopolnil navedbe iz ugovora z dejstvi, ki mu ob vložitvi ugovora niti niso bila znana, pri čemer je še vedno uveljavljal isti ugovorni razlog; ob vložitvi ugovora pa ni bil v spis vložen še niti osnovni seznam preizkušenih terjatev. Sodišče prve stopnje zato ni kršilo petega odstavka 405. člena ZFPPIPP, ko je presojalo tudi ta dejstva, ki so postala del ugovora, dopolnjenega še pred narokom za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti.
Takrat, ko sodišče ugotovi, da je ugovor utemeljen že na podlagi enega sklopa dejstev (kredit pri banki X d. d.), ni nobenega razloga, da bi se ukvarjalo še z drugimi nesorazmernimi zadolževanji. Ta bi postala pomembna šele, če bi višje sodišče presodilo, da kredit pri banki X ni pomenil nesorazmernega zadolževanja.
Kredit je dolžnica najela le štiri mesece pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ko je bila globoko v dolgovih, kar navaja tudi sama. Ob dejstvu, da je imela nizko plačo, po njenih navedbah manjšo tudi zaradi bolniške odsotnosti, ji je bilo takrat jasno ali bi ji vsaj moralo biti jasno, da tega kredita ne bo mogla poplačati.
Le če bi ves prejeti kredit porabila za poplačilo upnikov, bi se s tem njene obveznosti le spremenile na upniški strani, ne bi pa prišlo do novega zadolževanja.
Za prevzemanje nesorazmernih obveznosti je v razmerju do upnikov odgovorna le dolžnica, ki se svoje odgovornosti ne more razbremeniti s prelaganjem odgovornosti na banko. Le če bi bila banka tista, ki bi (edina) vložila ugovor proti odpustu obveznosti, bi bili ti razlogi lahko upoštevni, saj takega kreditodajalca ni treba varovati pred lahkomiselnostjo dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00019095
KZ-1 člen 70.a. ZKP člen 496.
varnostni ukrepi - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da stališču pritožnika ne gre pritrditi. V skladu z določbo drugega odstavka 70.a člena KZ-1 sodišče ustavi ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu iz prvega odstavka istega člena ali ga nadomesti z ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 le v primeru, če ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019146
OZ člen 131, 131/1, 171, 381, 963. ZPP člen 204, 216, 347, 347/4, 347/5, 358, 358/1.
regresni zahtevek - subrogacija zavarovalnice - ugovor slabega pravdanja - obvestitev drugega o pravdi - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbena obravnava - odmera odškodnine po prostem preudarku - škoda - popolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker v tej zadevi, kljub izvedenim dokazom, ni mogoče natančno ugotoviti, v kakšnem razmerju so protipravna ravnanja ene in druge stranke vplivala na nastanek škode (za natančno potrditev vzroka za blokado motorja in turbine bi bilo treba pregledati vozilo v razstavljenem stanju, slednje pa je bilo s strani oškodovanke nesporno že prodano pred izvedbo dokaza z izvedencem), je pritožbeno sodišče na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera (171. člen OZ) delež ocenilo po prostem preudarku. Za to je imelo zadostno trditveno podlago.
Tožena stranka (kot regresni zavezanec) ne sme nositi posledic pravdanja tožeče stranke pred okrajnim sodiščem v tej zadevi, saj je dokazni postopek, izveden pred pritožbenim sodiščem, potrdil, da bi tožena stranka s pristopom v odškodninsko pravdo (kot stranski intervenient) s svojimi ugovori lahko vplivala na drugačen izid.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - ugovorni postopek - prepoved spremembe na slabše
ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanja nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev podana po hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.
Tožnik je zaradi preživljanja otroka dolžan v polnosti izkoristiti svoj potencial in primarno poskrbeti za otrokove potrebe. Celoten sklop okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče (prenos poslovnih deležev na sina in izvenzakonsko partnerko, nakazilo družbi, sporazumno prenehanje delovnega razmerja v družbi, brezplačno opravljanje funkcije direktorja v več družbah), nakazuje tožnikovo izogibanje plačevanju dogovorjenih preživninskih obveznosti.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1.
izvedenina - izvedensko mnenje - zahtevnost izvedenskega dela - ocena sodišča - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča. Izvedenec pa mora pojasniti in navesti, zakaj izdelavo izvida in mnenja šteje za zelo zahtevno.
Sodna praksa kot zelo zahtevna mnenja vrednoti tista, ko morajo izvedenci odgovoriti na veliko zahtevnih in kompleksnih vprašanj in naloga zahteva npr. dodatno poglobljen študij, obsežne analize in preračune, tudi specialistična znanja oziroma znanja za več področij in sodelovanje z izvedenci iz drugih področij.
izvršba na nepremičnine - javna dražba - upnik kot kupec nepremičnine - oprostitev plačila varščine - rok za zahtevo
Ker zakonodajalec ni predpisal načina in roka, na katerega mora upnik izkazovati upravičenost do oprostitve plačila varščine, je podana pravna praznina, ki jo je sodišče druge stopnje zapolnilo z analogijo z ureditvijo, ki velja za ostale dražitelje. Po pojasnjenem mora upnik v istem časovnem okviru treh delovnih dni pred prodajnim narokom, kot velja za vse ostale potencialne dražitelje za izkazovanje plačila varščine, izkazati plačilo varščine ali navesti dejstva in predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje oprostitev plačila varščine po tretjem odstavku 185. člena ZIZ. V nasprotnem primeru preveri sodišče prve stopnje obstoj pogojev za oprostitev na podlagi podatkov v spisu in javno objavljenih podatkov v zemljiški knjigi tri delovne dni pred prodajnim narokom.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska
Prostorska stiska udeleženca, to je socialno varstvenega zavoda D.N.P.G., po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantno dejstvo, pri čemer je prvostopno sodišče v obravnavani postopek pritegnilo več socialno varstvenih zavodov, ki se soočajo z enakimi oziroma celo večjimi prostorskimi problemi, kot udeleženec.
ZPP člen 105a, 105a/3, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 224.
spor majhne vrednosti - vročitev - osebna vročitev - fikcija vročitve - obvestilo o opravljeni vročitvi - javna listina - zanikanje prejema - pavšalno zanikanje
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa le gola pritožbena navedba, da stranka pisanja ni prejela za kaj takšnega ne zadošča.
neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo takse kot procesna predpostavka - domneva umika pritožbe - zakonski rok - nedopustna pritožba - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča - postulacijska sposobnost - pravica do pravnega sredstva
Pritožbene navedbe, da je bila tožencu odvzeta pravica do sodnega varstva, je neutemeljena, saj je plačilo sodne takse za pritožbo zoper izpodbijana sklep in sodbo dopustna procesna predpostavka, katere toženec ni izpolnil, saj sodne takse ni plačal.
Tudi če bi šlo toženčevo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki jo je vložil na Vrhovno sodišče RS, šteti kot revizijo, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo. Skladno s 87. členom ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Da bi toženec te pogoje izpolnjeval, ob vložitvi pritožbe ni izkazal.
ZKP člen 4, 8. ZP-1 člen 67, 155, 155/1, 155/1 - 4. Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih člen 2.
pravica do uporabe lastnega jezika - postopek o prekršku - pravica do tolmača
Pravica do uporabe lastnega jezika v postopku je uzakonjena tudi v Direktivi 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 10. 2010 glede pravice do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih, ki je sprejela skupna minimalna pravila, ki se uporabljajo v EU pri tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih ter v postopkih za izvrševanje Evropskega naloga za prijetje, veljati pa je pričela 15. novembra 2010. Iz te Direktive izhaja (člen 2), da države članice zagotovijo, da se osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali pa ne razumejo jezika zadevnega kazenskega postopka, nemudoma zagotovi tolmačenje med kazenskim postopkom pred preiskovalnimi in drugimi sodni organi, vključno med policijskim zaslišanjem, med zaslišanji pred sodiščem in na kateremkoli potrebnem vmesnem zaslišanju. Države članice tudi zagotovijo, da je, kadar je to potrebno, za zagotovitev pravičnega postopka na voljo tolmačenje za komuniciranje med osumljenci ali obdolženci ter njihovimi pravnimi svetovalci glede zaslišanj v postopku ali vložitve pritožbe ali drugih prošenj v postopku.
Predmetni postopek je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pokazal, da prvostopno sodišče v predmetnem prekrškovnem postopku ni storilo vsega, da bi obdolžencu zagotovilo uresničevanje njegove pravice, da v predmetnem prekrškovnem postopku spremlja postopek v svojem jeziku. Kot pravilno opozarja pritožba, je obdolženec že pred podajo svojega zagovora sodišče seznanil, da slabo razume slovenski jezik, po podanem pravnem pouku, da pa lahko uporablja v postopku svoj jezik in da ima celo pravico do ustnega prevajanja tistega, kar sama navaja, oziroma kar navajajo drugi, pa je v zapisniku o njegovem zaslišanju izostala njegova izjava o tem, ali decidirano zahteva prevajanje samega postopka in prevajanje listin, oziroma drugega ključnega dokaznega gradiva oz. se temu odpoveduje.
ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu zneska, dobljenega s prodajo, ter določa vrstni red plačila teh terjatev. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (primerjaj tudi 1. člen in 1. točko 16. člena ZIZ) je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, zakonske zamudne obresti od teh pa nimajo narave prednostnega poplačila, saj tega 197. člen ZIZ izrecno ne določa. Glede na posebno ureditev poplačila prednostnih terjatev, ko upniku v izvršilnih postopkih sploh ni treba sodelovati, temveč terjatve prispevkov za socialno zavarovanje lahko zgolj priglasi, in ima že s tem prednost pred terjatvami upnikov iz 198. člena ZIZ, npr. pred terjatvami zastavnih upnikov (primerjaj tudi obrazložitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015), je zakonodajalec dal prednost le terjatvam prispevkov za socialno zavarovanje kot osnovam, ne pa tudi zakonskim zamudnim obrestim, kot akcesorni terjatvi (pa čeprav se po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 tudi obresti štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno), zato je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, in ne z razlago širiti njenega dometa, kot to stori pritožnica. Na ta način ni zanikana akcesornost zakonskih zamudnih obresti, temveč je le posebej prirejena v izvršilnem postopku. Sklicevanje pritožnice na 93. člen ZDavP-2 je tako v zvezi s prednostjo pri poplačilu po 197. členu ZIZ neutemeljeno. Da se terjatve upnikov obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ), pa tudi še ne pomeni, da se kot prednostne poplačajo tudi obresti (tako sklep VSL II Ip 3041/2015, primerjaj tudi sklepa VSL I Ip 1405/2010 ter II Ip 301/2015).