Izvedenska mnenja o invalidnosti, pri kateri gre v bistvu za ocenjevanje preostale delovne zmožnosti, morajo biti podana v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, ob upoštevanju tudi zakonsko predpisane definicije invalidnosti. Iz teh razlogov priporočila lečečih specialistov ne morejo biti odločilna, v kolikor niso podkrepljena tudi s funkcijskim statusom, kot je v obravnavani zadevi. Ob ugotovljenem funkcijskem statusu tožnice, upoštevajoč prepričljivo dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zadevi ni prišlo do spremembe v stanju invalidnosti oziroma je pri tožnici še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru dosedaj ugotovljene invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi - ekonomski razlog
Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavljala izključno ekonomski razlog, in sicer da dela, ki ga je opravljala pritožnica zaradi upada poslovanja, ne potrebuje več. Tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi tožena stranka morala izvesti reorganizacijo delovnega procesa in ukiniti delovno mesto tožeče stranke. Delodajalec mora v sodnem postopku dokazati le, da je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi resničen, nima pa sodišče v skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse pristojnosti presojati smotrnosti poslovnih odločitev delodajalca, kar neutemeljeno zatrjuje pritožba.
Tožena stranka je pri odločitvi, kateremu delavcu delovno razmerje preneha, uporabila zakonit kriterij in sicer, katerega delo bo najlažje pogrešila oziroma ga predodelila drugim delavcem.
Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnice 4. 8. 2017 in 5. 12. 2017, ta pa je tožbo umaknila 5. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnica tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče prve stopnje je tako zavzelo zmotno stališče, da tožnica ni upravičena do povračila stroškov postopka ter da mora povrniti toženi stranki celotne stroške postopka, ker tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Pravilno bi moralo sodišče odločiti o stroških na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnica uspela z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnica pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Po določbi 292. člena ZPP senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembna vprašanja. Ker sklepa o ponovnem odprtju glavne obravnave ni sprejel senat, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave, isti senat pa tudi ni odločal o sami vsebini zadeve, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nepodaljšljivost roka
Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 62. člena KZ-1 sme pogojno obsodbo v primeru neizpolnitve obveznosti preklicati najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, preizkusna doba pa je potekla 4. 3. 2018 in ko obsojencu roka za izpolnitev obveznosti v skladu z določbami 61. člena KZ-1 tudi ni več mogoče podaljšati, se izkaže kot brezpredmeten obsojenčev pritožbeni predlog, da mu sodišče ponovno izreče pogojno kazen in podaljša rok za izpolnitev obveznosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022302
ZKP člen 105,105/2,371,371/1,371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 206,206/1.
kaznivo dejanje ropa - premoženjskopravni zahtevek - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev pritožbe - sostorilstvo
Gleda na to, da v sodbi, s katero je bil soobtoženi spoznan za krivega istega kaznivega dejanja, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek ni bil prisojen, plačila premoženjskopravnega zahtevka pa tudi ni mogoče naložiti neznanemu sostorilcu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je premoženjskopravni zahtevek naložilo v plačilo obtoženemu. Zato očitano nasprotje ni podano. Pritožnik v pritožbi podaja svojo dokazno oceno izvedenih dokazov, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Ker pa izpostavlja le posamične navedbe oziroma stavke iz izpodbijane sodbe, spregleda pa celotno obrazložitev oziroma spregleda, da sodišče prve stopnje presoje ni opravilo le na podlagi posamičnih dokazov (dejstev in okoliščin), ki jih izpostavlja pritožnik, ampak tudi na podlagi ter v povezavi z drugimi dokazi (dejstvi in okoliščinami), je zato, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ob pravilni dokazni oceni v skladu s prvim odstavkom 18. člena in drugim odstavkom 355. člena ZKP, mogoče sprejeti le zaključke, kot jih je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi in jih utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke spornega dne, tožbo pa je v celoti umaknil več kot šest mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
obnova postopka - pravni interes za vložitev predloga - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - začetek teka roka za obnovo postopka - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - sodne počitnice - zamuda roka - sprememba sodne prakse - sprememba sodne prakse kot obnovitveni razlog
Res je tožena stranka izvedela za zatrjevano novo dejstvo že na prvi stopnji postopka I Pg 242/2014, vendar je treba upoštevati specifične okoliščine v zadevi. Dokler je toženka utemeljeno štela, da je z zahtevkom zoper zavarovalnico uspela, ni imela nobenega pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo. Če bi z zahtevkom (pravnomočno) uspela, bi od zavarovalnice dobila povrnjeno škodo, ki ji je v zvezi s škodnim dogodkom nastala, tudi škodo, ki jo je plačala Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Šele ko je Višje sodišče v Mariboru sodbo spremenilo in zahtevek zavrnilo, pri čemer je pritrdilo ugovorom zavarovalnice (tudi tistemu glede vnaprejšnje pavšalne odškodnine), je nastala situacija, da je tožena stranka mogla navesti sodišču nova dejstva. Pritožba zato pravilno opozarja, da bi sodišče kot začetek teka roka iz 10. točke prvega odstavka 396. člena ZPP moralo šteti dan, ko je toženka prejela sodbo Višjega sodišča v Mariboru.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - ambulantno zdravljenje
Pravno podlago za odločitev v konkretni zadevi predstavlja določba 44.c člena ZZVZZ. Predhodna odobritev oziroma predhodna napotitev zavoda ni pogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini za opravljeno ambulantno oziroma nebolnišnično zdravljenje, kadar ne gre za zdravstvene stroitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 54, 54/1, 54/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pristojnosti strokovnega sodelavca - pravica do zakonitega sodnika
Posamezna procesna dejanja lahko v okviru svoje pristojnosti izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Določbila prvega in drugega odstavka 54. člena ZS jasno določajo, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka
Po sodni praksi pritožbenega sodišča so starši za otroka z boleznijo, ki je določeno v Seznamu hudih bolezni, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, upravičeni do dodatka za nego in varstvo otroka v višjem znesku.
ZPIZ-2 člen 15, 15/1, 22, 22/2, 116, 406.. ZUP člen 129, 129/¸, 129/1-4, 279, 279/1, 279/1-6.. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115b.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik - izvzem iz zavarovanja - dvojni status
Glede tolmačenja določbe 4. odstavka 406. člena ZPIZ-2 je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ta v tej zadevi ni uporabljiv in za tožečo stranko ne velja. Velja le za upokojence s t.i. dovoljenim dvojnim statusom. Tožnik v času veljavnosti ZPIZ-1, to do 31. 12. 2012 ni bil uživalec pokojnine. Bil je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova družbeništva in poslovodenja gospodarske družbe in je imel registrirano tudi samostojno dejavnost. Obveznost ureditve zavarovanja na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti je zanj nastala po prenehanju statusa zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja gospodarske družbe. Ne gre torej za situacijo, ko bi v času, ko je bil dvojni status dovoljen po ZPIZ-1, tak dvojni status tožnik imel. Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po 1. 1. 2013, ko je že veljal ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo tožeči stranki, da je bil namen prehodne določbe 406. člena ZPIZ-2 v tem, da se osebam, ki so imele ob uveljavitvi ZPIZ-2 zaradi t.i. izvzema iz zavarovanja sočasno dvojni status, status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe, zagotoviti prehodno obdobje za uskladitev zatečenega stanja z novo ureditvijo, ko se morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, odločiti, ali bodo še naprej opravljali dejavnost ali pa se bodo upokojili. To potrjuje tudi umestitev te določbe med prehodne določbe, ki sicer ne bi bile potrebne oziroma smiselne. Izhaja pa tudi iz 115.a in 115.b člena ZMEPIZ-1, ki ureja uskladitev statusa samozaposlenih oseb, ki so bile 31. 12. 2012 uživalci pokojnine, pa niso imele urejenega izvzema iz zavarovanja.
starševsko varstvo - delo s krajšim delovnim časom - plačilo prispevkov
Tožničine sporne vloge, ki jo je vložila 29. 5. 2017 ni mogoče šteti kot nove vloge za priznanje vtoževane pravice. Iz komentarja k 66. členu ZUP izhaja, da se vloga presoja glede na zahtevek, ki ga stranka z njo uveljavlja oziroma glede na vsebino vloge, zato ni pomembno kako je stranka vlogo poimenovala. Ker se je torej postopek začel še v času veljavnosti ZSDP je potrebno glede na 113. člen ZSDP-1 navedeni postopek dokončati po določbah prejšnjega zakona, torej po določbah ZSDP. Ker tožena stranka o pravici po določbah ZSDP še ni odločala, je sodišče utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi zoper isto toženo stranko že zavzelo stališče, da je v primeru, če je tožena stranka dejansko le spremenila naziv delovnega mesta, vsebina nalog pa je - čeprav v drugi organizacijski enoti - ostala domala enaka, odpovedni razlog kljub spremenjeni sistematizaciji ne more biti utemeljen.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vsebina nalog novo ustanovljenega delovnega mesta v pretežnem delu ostala enaka kot na ukinjenem delovnem mestu, ki ga je zasedala tožnica, je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala prenehanja potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi in s tem obstoja utemeljenega odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Glede na to, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 14, 15,18,19,20,23,26. ZIZ-UPB4 člen 17, 17/2, 17/2-3, 21. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
evropski plačilni nalog - Uredba ES št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - nedovoljene pritožbene novote
Izvršljiv evropski plačilni nalog se v skladu s členom 19 Uredbe prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju (odprava eksekvatur). Morebitne napake v zvezi z vročitvijo evropskega plačilnega naloga (oz. nevročitev plačilnega naloga) lahko zato dolžnik v skladu z določili Uredbe graja zgolj pred sodiščem države članice izvora evropskega plačilnega naloga.
ZPP člen 154, 154/1, 162.. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.. ZJSRS člen 22.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - socialni spor - jamstveni sklad
Ali bo šlo za individualni (premoženjski) delovni spor ali za socialni spor je odvisno od vsebine spora. Možnost uveljavljanja pravic pri Jamstvenem skladu ne spreminja narave terjatve. Še vedno gre za terjatev delavca proti delodajalcu oziroma stečajnemu dolžniku, ki le preide do višine pravic zagotovljenih po ZJSRS na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic (subrogacija).
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020426
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 33, 33/3.
nelojalna konkurenca - nelojalno oglaševanje - grafična podoba - ustvarjanje zmede na trgu - kršitev znamke - pravica do uporabe znamke v gospodarskem prometu - kršitev avtorskih pravic - registracija znamke - slaba vera prijavitelja znamke - pravne posledice izbrisa znamke - izbris znamke iz sodnega registra - imetništvo avtorskih pravic - izvorni nosilec avtorskega dela - prenos avtorske pravice - predelava avtorskega dela - pravica avtorja do uporabe dela v predelani obliki - dobri poslovni običaji - prepovedni zahtevek
Ker je pravnomočna odločitev, da se znamke izbrišejo iz sodnega registra zaradi registracije v slabi veri, tožena stranka v zvezi z uporabo navedenih znamk ni mogla kršiti dobrih poslovnih običajev in storiti dejanj nelojalne konkurence. Ker so bile znamke registrirane v slabi veri, tožeča stranka ne more uspeti s prepovednim zahtevkom, kar zadeva njihovo uporabo na strani tožene stranke.
Spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela. Na njih predelovalec uživa izključne pravice avtorja. Vendar pa s predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela, saj avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki. Izkoriščanje predelav je odvisno od privolitve avtorja prvotnega dela. Ker se z izkoriščanjem novega dela hkrati uporablja tudi originalno delo, ima avtor prvotnega dela tudi monopol nad izkoriščanjem na novo nastalega dela. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
Ker tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da je imela J. J. za predelavo že obstoječih avtorskih del dovoljenje prvotnega avtorja, veljaven prenos avtorskih pravic na tožečo stranko ni izkazan.
Glede na kontinuiteto izdajanja revije „A.“ na trgu v enaki obliki kot se je že uveljavila na trgu, v skoraj nespremenjeni obliki pa od leta 2008 dalje, nadaljevanje izdajanja revije ne more povzročiti zmede v javnosti glede izvora blaga.
dopolnilna sodba - reintegracijski zahtevek - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko, sicer transformacija pogodb ne bi bila mogoča. Tožena stranka se je s takšno presojo strinjala, saj zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložila pritožbe. Ker pa neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu strokovni sodelavec ni bilo ovira, da transformacija pogodb ne bi bila možna, to prav tako ne more predstavljati ovire za priznanje delovnega razmerja za naprej v smislu tožničine reintegracije pri toženi stranki. Neizpolnjevanje pogojev za delo, ki ga je tožnica dejansko opravljala več kot dve leti, na podlagi nezakonitih pogodb o zaposlitvi za določen čas, tožena stranka pa je takšno delo tožnice dopuščala, četudi ta ni govorila tekoče angleško in nemško, ni okoliščina, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1 in zato ne more biti utemeljen razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1. ZPP člen 8, 337, 337/1.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - trditveno breme o odškodninski odgovornosti - načelo proste presoje dokazov - celovita dokazna ocena - mnenje izvedenca - nedopustne pritožbene novote
Do zaključka, da do zaostale kirurške igle ni prišlo pri operaciji, ki je bila izvedena pri toženi stranki že v letu 2004, sodišče prve stopnje ni prišlo le na podlagi izpovedb njenih zaposlenih, ampak predvsem na podlagi dejstva, da je te izpovedbe v bistvenem potrdil v postopku angažirani izvedenec medicinske stroke.