• Najdi
  • <<
  • <
  • 27
  • od 34
  • >
  • >>
  • 521.
    VSM Sodba II Kp 11153/2017
    10.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00018989
    KZ-1 člen 49, 49/2, 228, 228/1. ZKP člen 16, 16/3, 329, 329/4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 383, 386, 391.
    bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice do obrambe - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - poslovna goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - eventualni naklep
    Opis kaznivega dejanja, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe namreč v abstraktnem delu vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi uresničitev zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je mogoč sklep, da gre pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest, da se je kljub danim zavezam in obljubam, da bodo naročene storitve po izdanih računih plačane, zavedal, da obveznosti ne bodo mogle biti oziroma ne bodo izpolnjene.

    Obdolženec je kljub tako slabemu finančnemu stanju, katerega se je dobro zavedal, tudi po 3.3.2016 vse do 16.6.2016 pri oškodovani družbi še naprej naročal storitve in z oškodovano družbo posloval na enak način kot do tedaj, kar pomeni, da se je zavezal, da bo oškodovani družbi naročene storitve tudi plačal, čeprav je vedel, da storitev zaradi slabe finančne situacije, ne bo mogel poravnati. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec oškodovano družbo preslepil, da je storitve zanj opravila, medtem ko ji obveznosti, kljub prikazovanju, da bodo izpolnjene, ni izpolnil. Pritrditi je prvostopnemu sodišču tudi glede ugotovljene oblike krivde obdolženca, in sicer da je dejanje storil z obliko eventualnega naklepa, saj je kljub zavedanju, da lahko zaradi njegovega preslepitvenega ravnanja za oškodovano družbo nastane škoda, v dejanje privolil.
  • 522.
    VSC Sodba Cp 458/2018
    10.1.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00019466
    OZ člen 131, 131/1.
    krivdna odškodninska odgovornost - primerna obutev - razmočena tla na delovišču
    Torej je vzrok za nastanek škodnega dogodka v opustitvi toženkinega zavarovanca, ker ni zagotovil tožniku primerne obutve za delo na razmočenem in blatnem terenu, tožnikova poškodba pa je posledica in s tem v vzročni zvezi te opustitve toženkinega zavarovanca, zato je odgovornost toženkinega zavarovanca krivdna (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ).
  • 523.
    VSK Sklep II Cpg 256/2018
    10.1.2019
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK00018839
    ZIZ-UPB4 člen 270, 270/2, 270/3.
    začasna odredba - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - načelo sorazmernosti
    Kadar se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma o neznatni škodi ni mogoče govoriti, saj gre za poseg v z ustavo zavarovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, mora predlagatelj posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve.
  • 524.
    VDSS Sklep Pdp 919/2018, enako tudi , ,
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00021099
    ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha - ustavitev postopka
    Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel. Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil torej seznanjen s tem, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke, umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Kadar pride med pravdo do delne izpolnitve, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
  • 525.
    VSK Sodba I Cp 343/2018
    10.1.2019
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00027438
    ZTLR člen 28.. ZD člen 141.
    dediščinska tožba - zakonita in dobroverna posest - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - kolizija pravic - močnejša pravica
    Po mnenju pritožbenega sodišča ima v primeru kolizije med utemeljenim dednopravnim zahtevkom in utemeljenim ugovorom priposestvovanja prednost priposestvovanje.
  • 526.
    VDSS Sklep Pdp 1013/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00020452
    ZPP člen 19, 19/2, 339, 339/1.
    relativna bistvena kršitev določb postopka - stvarna pristojnost
    Ker se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno šele po izvedenem dokaznem postopku oziroma koncu glavne obravnave, je podana relativna bistvena kršitev navedene določbe v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ki jo pritožba izrecno uveljavlja.
  • 527.
    VDSS Sklep Psp 373/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00020457
    ZPP člen 274.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
    O spornem obdobju že pravnomočno razsojeno, kar pomeni, da sodišče nima nobene pravne podlage, da bi o istem obdobju ponovno odločalo. Tožnik ima tako v celoti pokrit bolniški stalež od spornega dne dalje, ne glede kateri datum je zapisan v obrazložitvi izpodbijanih odločb. Glede na navedeno je bilo potrebno tožbo v tem delu na podlagi 274. člena ZPP zavreči.
  • 528.
    VSL Sodba I Cp 1297/2018
    10.1.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00020075
    OZ člen 131.
    krivdna odškodninska odgovornost - povzročitev škode - nogomet - poškodba pri igranju nogometa - kršitev športnih pravil - namerno ravnanje
    Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da pri športih, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, redno prihaja do telesnih stikov med udeleženci, nevarnost poškodb pa je večja. Tako se tudi pri nogometu praktično ni mogoče izogniti poškodbam, saj ta šport tudi ob upoštevanju pravil spremlja stopnja nevarnosti vzajemnega poškodovanja. Povzročitelj tako odgovarja le za poškodbe, ki nastanejo z grobo kršitvijo športnih pravil, medtem ko tveganje "običajnih" kršitev nosijo oškodovanci sami.
  • 529.
    VSK Sklep II Cpg 242/2018
    10.1.2019
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER
    VSK00018844
    ZIZ-UPB4 člen 165, 181, 181/2. ZSReg-UPB2 člen 34. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-15.
    zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke - izvršba na poslovni delež družbenika - bistvena kršitev določb postopka
    V predmetni zadevi gre za postopek po uradni dolžnosti in sicer je zaznamba sklepa o izvršbi eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na delež družbenika. To pomeni, da se za postopek ne uporabljajo samo določbe ZSReg, temveč tudi določbe ZIZ. Po določbi 165. člena ZIZ sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru (torej pred pravnomočnostjo). Registrsko sodišče kot izvedbeno sodišče v postopku po uradni dolžnosti presojo na podlagi 34. člena ZSReg opravi v omejenem obsegu in se že zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme spuščati v presojo vsebinske pravilnosti sklepa o izvršbi.
  • 530.
    VDSS Sklep Psp 361/2018
    10.1.2019
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS00020665
    ZPIZ-2 člen 178, 178/1.. ZUP-UPB2 člen 207, 220.. ZDSS-1 člen 63, 81, 82.
    starostna pokojnina - spor polne jurisdikcije - sodno varstvo - procesna predpostavka - predsodni postopek
    Po ZDSS-1 in sodni praksi je obseg socialnega spora določen z odločitvijo iz predsodnega upravnega postopka. Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (63. člen ZDSS-1). Pravilno je torej stališče toženca, da je predmet obravnavanja in odločanja v sodno socialnem sporu določen že z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, izven predmeta, o katerem je bilo odločeno, pa ni dopustno soditi. Čeprav socialni spor ni pravda, je tudi socialno sodišče vezano na postavljen tožbeni zahtevek.

    Način odločanja sodišča v socialnem sporu je določen v 81. in 82. členu ZDSS-1. Po 81. členu ZDSS-1 sodišče s sodbo tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne, če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta zakonit in da je izpodbijani upravni akt pravilen ter zakonit. Če tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali pa v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Pod pogoji iz 82. člena ZDSS-1 lahko sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, ob odpravi izpodbijanega upravnega akta tožencu naloži izdajo novega upravnega akta, oziroma odpravi izpodbijani upravni akt in odloči o podlagi tožbenega zahtevka, tožencu pa naloži izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka. Primarno je torej uzakonjeno meritorno sojenje. Ker gre za spore polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o materialno pravni pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku, in zahtevani s tožbenim zahtevkom. Če o pravici zavarovanca s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
  • 531.
    VDSS Sodba Pdp 597/2018
    10.1.2019
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00020948
    OZ člen 147, 147/1, 169, 179, 299, 378.. ZZVZZ člen 40.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zamuda - prikrajšanje pri plači - izguba na zaslužku
    V tožnico, ki je stala pri miru, je pri hoji trčil sodelavec, zaradi česar je padla in si poškodovala koleno. Na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Tožena stranka ni dokazala, da je sodelavec tožnice ravnal v danih okoliščinah tako, kot je treba (tj. da je z zadostno pazljivostjo hodil po delavnici, da ne bi v koga trčil), zato se odgovornosti za ravnanje svojega delavca ni razbremenila in je pravilna odločitev, da odgovarja za tožnici povzročeno škodo zaradi tega škodnega dogodka.

    Stroškom, ki so tožnici nastali v zvezi s nesrečo pri delu in jih je tožena stranka dolžna kriti (premoženjska škoda), se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na določbo 40. člena ZZVZZ, ki ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnica je upravičena zahtevati povrnitev stroškov prevoza od tožene stranke, ker gre za pravno priznano škodo.

    Tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za potne stroške že od dneva nastanka škode. Tožnica je na tožena stranko naslovila odškodninski zahtevek z dne 27. 11. 2015, v katerem je toženo stranko pozvala, naj zahtevano izpolni v roku 15 dni, torej najkasneje do 12. 12. 2015. Ker je tožena stranka tako prišla v zamudo s plačilom potnih stroškov zdravljenja šele 13. 12. 2015, je šele od tega dne dalje tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
  • 532.
    VSL Sodba I Cp 1489/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00019332
    ZPP člen 278, 278/1, 278/2, 318. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4.
    pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - osebni stečaj - vpliv na obseg stečajne mase - pritožbena novota
    Toženka sodišču prve stopnje očita formalistično postopanje, ker njenih dveh vlog, ki si nista bili povsem identični, vendar po vsebini enaki, ni upoštevalo kot odgovor na tožbo. Pri odgovoru na tožbo ni bistveno zgolj število izvodov in njihova identičnost, temveč mora biti odgovor tudi vsebinsko obrazložen. Toženka se s svojima vlogama do same tožbe ni opredelila, sodišče je zgolj obvestila, da je v osebnem stečaju.
  • 533.
    VSL Sodba I Cp 2136/2018
    10.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00018811
    OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 212.
    krivdna odškodninska odgovornost - padec na stopnicah - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pripravnost ravnanja - poškodovana stopnica - nedokazana pravno relevantna vzročna zveza med opustitvami in škodo - trditveno breme
    Tožnikov padec je plod nesrečnega naključja, ki je posledica običajnega rizika, ne pa protipravnega ravnanja zavarovanca toženca.

    Sodišče je, kljub ugotovljeni poškodovanosti roba ene od stopnic, zaključilo, da ni moč govoriti o povezavi med poškodovano stopnico in padcem. Te povezave tožniku ni uspelo prepričljivo izkazati. Enako velja tudi glede njegovih zatrjevanj o slabi osvetljenosti stopnišča ter odsotnosti ustreznega oprijemala.
  • 534.
    VSL Sklep EPVDp 1/2019
    10.1.2019
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00019749
    ZP-1 člen 202d, 202d/4.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
    Pritožbeno sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje v okviru veljavne zakonodaje, ki kot razlog za zavrženje predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določa, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi, še nista minili dve leti. In ker je sodišče prve stopnje skladno s podatki spisa v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo obstoj zakonsko določenega razloga, je povsem utemeljeno na podlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 storilčev predlog zavrglo.
  • 535.
    VDSS Sklep Pdp 510/2018
    10.1.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00020886
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 32.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
    Tožena stranka zaradi odsotnosti tožnice (dopust) ni imela možnosti, da tožnici zagovor omogoči in oprava zagovora bi bila neizvedljiva tudi v primeru, da bi bil zanj določen rok glede na prejem vabila na zagovor s strani tožnice. Tožnica je vabilo prejela 24. 11. 2017, tožena stranka pa se je s kršitvijo tožnice seznanila dne 26. 10. 2017, ko je bilo izdano poročilo o izvedenem predhodnem preizkusu prijete prijave, tako da je rok za izdajo izredne odpovedi iztekel dne 25. 11. 2017. Po tem datumu tožena stranka zaradi prekluzije odpovedi ne bi mogla več podati. Zato je materialnopravni napačen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka tožnici ni omogočila zagovora pred odpovedjo in da tudi niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
  • 536.
    VSL Sklep II Cp 46/2019
    10.1.2019
    NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00018627
    ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujnost ukrepa - duševna motnja - duševna bolezen - zakonski pogoji za izrek ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja
    Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motenje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
  • 537.
    VSL Sklep II Cp 2525/2018
    10.1.2019
    SODNE TAKSE
    VSL00018614
    ZST-1 člen 11.
    predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - res iudicata
    Odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse.
  • 538.
    VSK Sodba II Kp 43372/2017
    10.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00023760
    ZKP-UPB8 člen 39, 39/2, 39/2-2, 83, 214, 219.a, 285.e, 285.e/2, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-11.. KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 186, 186/1.. ZNPPol člen 123, 129.. URS člen 23.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preiskava - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - presoja zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - nedovoljeni dokazi - odločba o odvzemu premoženjske koristi - nepristranskost sodnika
    Samo razlogovanje senata, s katerim je utemeljil obstoj utemeljenega suma, potrebnega za uvedbo preiskave, pa četudi se nanaša na ocenjevanje zakonitosti posameznega dokaza, še ne pomeni, da se je sodišče do te zakonitosti dokončno odločilo oziroma v zvezi s tem zavzelo kakršnokoli stališče.

    Sodišče je obtožencu to korist odvzelo, sklicevaje se pri tem na določbo prvega odstavka 74. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Iz opisa krivdoreka, vsebovanega v točki I. grajane sodbe je videti, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje očitka, da naj bi si obtoženec s tem kaznivim dejanjem pridobil za 24.000 EUR premoženjske koristi, zlasti upoštevaje tudi dejstvo, da državno tožilstvo na obtoženca naslavlja zgolj očitek, da je konopljo zaradi nadaljnje prodaje proizvajal, jo hranil, ne pa tudi že prodajal oziroma prodal. Tudi dokazna podlaga, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev o odvzemu premoženjske koristi, gre pa za listek, zasežen obtožencu ob preiskavi njegovega vozila in na katerem so bile navedene le številke 7500, 2500, 4000, 3000, 4000 in 3000, ne da bi bilo iz lističa kakorkoli videti, na kaj se navedene številke nanašajo, je prešibka za gotov očitek o tem, da gre za denarne zneske, ki naj bi si jih obtoženec pridobil s prodajo mamila.
  • 539.
    VDSS Sodba Pdp 809/2018
    10.1.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00020978
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist
    Tožnik (policist) je določenega dne v hrano, ki je bila namenjena pripornikom in zapornikom, vbrizgal solzivec. S svojim ravnanjem, ki predstavlja kršitev 12. člena (ki se nanaša na vestno, strokovno, pravočasno opravljanje svojega dela in spoštovanje delodajalčevih navodil) in 13. člena pogodbe o zaposlitvi (ki določa prepoved škodljivega ravnanja) ter kršitev predpisov o uporabi prisilnih sredstev, je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo utemeljitev tožene stranke, da se je tožnik kot pooblaščena uradna oseba zavedal oziroma bi se moral zavedati, da priporniki in ostale zaprte osebe, z izjemo pravice do svobode, uživajo enake pravice kot ostali ljudje, zato bi se moral do njih obnašati brez posmehovanja. Prepričljiva je ocena sodišča prve stopnje, da se je tožnik kot policist specialist nedvomno zavedal, da krši tako predpise o uporabi prisilnih sredstev kot navodila delodajalca, hkrati pa se je tudi zavedal posledic, ki je uporaba takšnega sredstva lahko povzroči pri posamezniku, saj je bil o njih poučen na izobraževanjih. Tožnik je ravnal naklepno. Njegovo ravnanje predstavlja grobo zlorabo funkcije policista. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
  • 540.
    VSM Sklep I Cp 11/2019
    10.1.2019
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00019132
    ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 48, 65.
    prisilno pridržanje v psihiatrični bolnišnici
    Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi bil pogoj ogrožanja izpolnjen šele, v kolikor bi se katera od ogrožajočih situacij uresničila. Grožnja varovanih dobrin obstaja in je resna ter izhaja iz konkretnih dejanj nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo nevarnost zanj in za okolico.
  • <<
  • <
  • 27
  • od 34
  • >
  • >>