KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018989
KZ-1 člen 49, 49/2, 228, 228/1. ZKP člen 16, 16/3, 329, 329/4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-1, 383, 386, 391.
bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice do obrambe - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - poslovna goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - eventualni naklep
Opis kaznivega dejanja, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe namreč v abstraktnem delu vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 228. člena KZ-1, zatem pa njihovo konkretizacijo, tudi uresničitev zakonskega znaka preslepitve, iz katerega je mogoč sklep, da gre pri obdolžencu za vedenje oziroma zavest, da se je kljub danim zavezam in obljubam, da bodo naročene storitve po izdanih računih plačane, zavedal, da obveznosti ne bodo mogle biti oziroma ne bodo izpolnjene.
Obdolženec je kljub tako slabemu finančnemu stanju, katerega se je dobro zavedal, tudi po 3.3.2016 vse do 16.6.2016 pri oškodovani družbi še naprej naročal storitve in z oškodovano družbo posloval na enak način kot do tedaj, kar pomeni, da se je zavezal, da bo oškodovani družbi naročene storitve tudi plačal, čeprav je vedel, da storitev zaradi slabe finančne situacije, ne bo mogel poravnati. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec oškodovano družbo preslepil, da je storitve zanj opravila, medtem ko ji obveznosti, kljub prikazovanju, da bodo izpolnjene, ni izpolnil. Pritrditi je prvostopnemu sodišču tudi glede ugotovljene oblike krivde obdolženca, in sicer da je dejanje storil z obliko eventualnega naklepa, saj je kljub zavedanju, da lahko zaradi njegovega preslepitvenega ravnanja za oškodovano družbo nastane škoda, v dejanje privolil.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ob tem, da tožena stranka ni ravnala v skladu z določbo 46. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije glede določitve kriterijev ob sprejemu letnega poslovnega načrta in je bilo že iz tega razloga 20 % znižanje tožničine plače arbitrarno, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da tožena stranka ni imela opredeljenih jasnih in določnih vsebinskih kriterijev, na podlagi katerih bi bilo mogoče preizkusiti utemeljenost 20 % znižanja plače tožnice.
ZUJIK-UPB1 člen 85, 85/1, 85/2, 85/3, 86.. ZUP-UPB2 člen 7, 7/1, 9.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - prispevki za socialno varnost - dohodkovni cenzus - dohodek iz dejavnosti
Po 1. odstavku 7. člena ZUP morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da jih ne uveljavljajo v škodo pravic drugih ali ne v nasprotju z javno koristjo. Če so torej podani pogoji za uveljavitev določene pravice, pa je upravičenec ne uveljavlja, ga je treba na to opozoriti in sočasno tudi na pravne posledice opustitve uveljavljanja določene pravice. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP pa organu nalaga, da pred odločitvijo o upravni stvari da stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Stranki mora torej biti dana možnost seznanitve z rezultatom ugotovitvenega postopka in izjave o relevantnih dejstvih in okoliščinah.
Po stališču pritožbenega sodišča se za dohodek za izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa za samozaposlene v kulturi, ki imajo dohodek iz dejavnosti, lahko šteje le dohodek iz dejavnosti, od katerega se odšteje zakonsko predpisane dajatve in prejemke iz 3. odstavka 85. člena ZUJIK. Samozaposleni v kulturi s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna po ZUJIK pravico v tekočem letu uveljavlja med drugim pod pogojem, da mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Torej, da povprečje dohodkov iz preteklih zadnjih treh let ne presega vsote 12 bruto plač javnih uslužbencev v preteklem koledarskem letu, v obsegu osnovne plače, določene za 35. plačni razred. Po ZUJIK se izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja za vsako tekoče leto, in sicer na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Zakon izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa veže na dohodek upravičenca. Za samozaposlenega v kulturi, ki ima dohodek iz dejavnosti, torej na dohodek iz dejavnosti.
Po določbi 292. člena ZPP senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembna vprašanja. Ker sklepa o ponovnem odprtju glavne obravnave ni sprejel senat, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave, isti senat pa tudi ni odločal o sami vsebini zadeve, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravdno sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo v upravnem postopku, in sicer zaradi načela prirejenosti in vezanosti, ki temelji na učinkih pravnomočnosti izrekov aktov upravnih organov.
starševsko varstvo - delo s krajšim delovnim časom - plačilo prispevkov
Tožničine sporne vloge, ki jo je vložila 29. 5. 2017 ni mogoče šteti kot nove vloge za priznanje vtoževane pravice. Iz komentarja k 66. členu ZUP izhaja, da se vloga presoja glede na zahtevek, ki ga stranka z njo uveljavlja oziroma glede na vsebino vloge, zato ni pomembno kako je stranka vlogo poimenovala. Ker se je torej postopek začel še v času veljavnosti ZSDP je potrebno glede na 113. člen ZSDP-1 navedeni postopek dokončati po določbah prejšnjega zakona, torej po določbah ZSDP. Ker tožena stranka o pravici po določbah ZSDP še ni odločala, je sodišče utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 14, 15,18,19,20,23,26. ZIZ-UPB4 člen 17, 17/2, 17/2-3, 21. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
evropski plačilni nalog - Uredba ES št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - nedovoljene pritožbene novote
Izvršljiv evropski plačilni nalog se v skladu s členom 19 Uredbe prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju (odprava eksekvatur). Morebitne napake v zvezi z vročitvijo evropskega plačilnega naloga (oz. nevročitev plačilnega naloga) lahko zato dolžnik v skladu z določili Uredbe graja zgolj pred sodiščem države članice izvora evropskega plačilnega naloga.
dopolnilna sodba - reintegracijski zahtevek - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko, sicer transformacija pogodb ne bi bila mogoča. Tožena stranka se je s takšno presojo strinjala, saj zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložila pritožbe. Ker pa neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu strokovni sodelavec ni bilo ovira, da transformacija pogodb ne bi bila možna, to prav tako ne more predstavljati ovire za priznanje delovnega razmerja za naprej v smislu tožničine reintegracije pri toženi stranki. Neizpolnjevanje pogojev za delo, ki ga je tožnica dejansko opravljala več kot dve leti, na podlagi nezakonitih pogodb o zaposlitvi za določen čas, tožena stranka pa je takšno delo tožnice dopuščala, četudi ta ni govorila tekoče angleško in nemško, ni okoliščina, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1 in zato ne more biti utemeljen razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018672
ZSKZDČEU-1 člen 132, 132/1, 132/1-8. ZKP člen 402, 402/3.
predmet pritožbenega preizkusa - pravnomočna sodba v kazenskem postopku - priznanje tuje sodne odločbe - odklonitveni razlog - pravica do uporabe jezika v postopku - izvršitev kazni zapora
Pritožbi ni mogoče pritrditi, v kolikor pritožnik z navedbami o nepoštenem sojenju ter nerazumevanju jezika in obtožbe smiselno uveljavlja obligatorni odklonitveni razlog za priznanje in izvršitev sodne odločbe iz 8. točke prvega odstavka 132. člena ZSKZDČEU-1. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je Okrožno sodišče za kazenske zadeve v Gradcu po izvedeni javni in ustni glavni obravnavi s sodbo opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017, v izreku katere je med drugim naveden jasen in natančen opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj, obsojenca spoznalo za krivega v njegovi navzočnosti, kot tudi navzočnosti njegove zagovornice in tolmačke za slovenski jezik. Po izvedeni javni obravnavi pa je v navzočnosti obsojenca, njegove zagovornice in tolmačke, odločilo tudi Višje sodišče v Gradcu s sodbo opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je dedni dogovor sodna poravnava, ki jo je treba presojati po ZPP. Člen 307 ZPP določa, da je sporazum strank o poravnavi sklenjen, ko stranki, ko prebereta zapisnik o poravnavi, podpišeta ta zapisnik. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda pravda o predmetu, o katerem je bila že prej sklenjena sodna poravnava in če ugotovi, da je že sklenjena sodna poravnava, tožbo zavrže (308. člen ZPP). Sodna poravnava se izpodbija s tožbo in jo lahko izpodbijajo stranke (člen 392 ZPP, ki je veljal v času sklenitve dednega dogovora). Nikakor pa ne more sodišče in to celo brez sodbe, kot utemeljeno opozarja pritožba, dednega dogovora, ki ga je samo dovolilo in se je sodnica podpisala na zapisnik, v obrazložitvah nekih kasnejših sklepov razveljaviti oziroma izreči za ničnega.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - odločanje po sodniku posamezniku
V sklepih z 9. 2. 2018 in 4. 5. 2018 ne gre za odločanje o stroških postopka, pač pa za odločanje o taksni obveznosti, zato ne pride v poštev določilo druge alineje drugega odstavka 366.a člena ZPP, po kateri odloča o pritožbi zoper sklep senat, če gre za odločanje o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 EUR.
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti celotne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje zaradi nepravočasnega umika dela tožbe, ki se nanaša na prostovoljno izpolnjeni del tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo delno umaknil 3. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tega dela tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Tožena stranka zaradi odsotnosti tožnice (dopust) ni imela možnosti, da tožnici zagovor omogoči in oprava zagovora bi bila neizvedljiva tudi v primeru, da bi bil zanj določen rok glede na prejem vabila na zagovor s strani tožnice. Tožnica je vabilo prejela 24. 11. 2017, tožena stranka pa se je s kršitvijo tožnice seznanila dne 26. 10. 2017, ko je bilo izdano poročilo o izvedenem predhodnem preizkusu prijete prijave, tako da je rok za izdajo izredne odpovedi iztekel dne 25. 11. 2017. Po tem datumu tožena stranka zaradi prekluzije odpovedi ne bi mogla več podati. Zato je materialnopravni napačen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka tožnici ni omogočila zagovora pred odpovedjo in da tudi niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel. Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil torej seznanjen s tem, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke, umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Kadar pride med pravdo do delne izpolnitve, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020426
ZASP člen 7, 7/1, 7/2, 33, 33/3.
nelojalna konkurenca - nelojalno oglaševanje - grafična podoba - ustvarjanje zmede na trgu - kršitev znamke - pravica do uporabe znamke v gospodarskem prometu - kršitev avtorskih pravic - registracija znamke - slaba vera prijavitelja znamke - pravne posledice izbrisa znamke - izbris znamke iz sodnega registra - imetništvo avtorskih pravic - izvorni nosilec avtorskega dela - prenos avtorske pravice - predelava avtorskega dela - pravica avtorja do uporabe dela v predelani obliki - dobri poslovni običaji - prepovedni zahtevek
Ker je pravnomočna odločitev, da se znamke izbrišejo iz sodnega registra zaradi registracije v slabi veri, tožena stranka v zvezi z uporabo navedenih znamk ni mogla kršiti dobrih poslovnih običajev in storiti dejanj nelojalne konkurence. Ker so bile znamke registrirane v slabi veri, tožeča stranka ne more uspeti s prepovednim zahtevkom, kar zadeva njihovo uporabo na strani tožene stranke.
Spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela. Na njih predelovalec uživa izključne pravice avtorja. Vendar pa s predelavo ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela, saj avtor prvotnega dela obdrži izključno pravico do uporabe svojega dela v predelani obliki. Izkoriščanje predelav je odvisno od privolitve avtorja prvotnega dela. Ker se z izkoriščanjem novega dela hkrati uporablja tudi originalno delo, ima avtor prvotnega dela tudi monopol nad izkoriščanjem na novo nastalega dela. Iz navedenega sledi, da sme avtor predelave pravice na predelavi prenašati samo skupaj z avtorjem prvotnega dela.
Ker tožeča stranka ni niti zatrjevala, niti dokazala, da je imela J. J. za predelavo že obstoječih avtorskih del dovoljenje prvotnega avtorja, veljaven prenos avtorskih pravic na tožečo stranko ni izkazan.
Glede na kontinuiteto izdajanja revije „A.“ na trgu v enaki obliki kot se je že uveljavila na trgu, v skoraj nespremenjeni obliki pa od leta 2008 dalje, nadaljevanje izdajanja revije ne more povzročiti zmede v javnosti glede izvora blaga.
začasna odredba - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - načelo sorazmernosti
Kadar se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma o neznatni škodi ni mogoče govoriti, saj gre za poseg v z ustavo zavarovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, mora predlagatelj posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 159.. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnik je verbalno nadlegoval takrat mladoletne priče, pri čemer sta se dve počutili grozno, mati ene od njih je izpovedala, da je bila hči prestrašena in ji je bilo nerodno iz razloga, ker jo je tožnik enkrat "diral" po vratu. Prav tako vprašanja iz osebnega življenja, ali ima priča fanta in podobno, pomenijo nedopusten poseg v osebno integriteto mladoletnih dijakinj. Več ravnanj tožnika predstavlja hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in kršitev po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je moral tožnik zavedati svojih ravnanj in je torej tožnik kršitve storil najmanj iz hude malomarnosti. Tožnikova ravnanja so tudi v nasprotju s 33., 34., 37. členom ZDR-1, saj mora delavec dela opravljati vestno in upoštevati tudi zahteve in navodila delodajalca, v konkretnem primeru pa je to bilo še toliko bolj potrebno, ker gre za institucijo za varovanje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, kjer je ničelna toleranca do vsakih spolnih nadlegovanj ali podobnih ravnanj še toliko bolj pomembna.
Tožniku pripada pravica do nadomestila za neizrabljeni letni dopust, ne glede na to, ali je zanj zaprosil ali ne.
V vtoževanem obdobju med strankama ni bilo sklenjene pogodbe o uporabi avtorskih del ali gospodarske pogodbe, niti ni bilo dogovora o mesečni zapadlosti obveznosti tožene stranke. Ker obveznost nima občasne narave, ni podlage za uporabo triletnega zastaralnega roka.
Ob odsotnosti kakršnihkoli podatkov o dejanskem dolgotrajnem pogodbenem razmerju je sodišče v konkretnih okoliščinah primera primorano zapolniti tarifno praznino z določitvijo višine avtorskega nadomestila ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.
krivdna odškodninska odgovornost - povzročitev škode - nogomet - poškodba pri igranju nogometa - kršitev športnih pravil - namerno ravnanje
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da pri športih, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, redno prihaja do telesnih stikov med udeleženci, nevarnost poškodb pa je večja. Tako se tudi pri nogometu praktično ni mogoče izogniti poškodbam, saj ta šport tudi ob upoštevanju pravil spremlja stopnja nevarnosti vzajemnega poškodovanja. Povzročitelj tako odgovarja le za poškodbe, ki nastanejo z grobo kršitvijo športnih pravil, medtem ko tveganje "običajnih" kršitev nosijo oškodovanci sami.