skupno premoženje - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja
Bistveno je, da med pravdnima strankama ni bilo nobenega dogovora o vlaganjih v skupno premoženje po letu 2012, zato do sprememb solastniških deležev ni moglo priti.
dediščinska tožba - zakonita in dobroverna posest - izgubljena ali založena oporoka po smrti oporočitelja - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - kolizija pravic - močnejša pravica
Po mnenju pritožbenega sodišča ima v primeru kolizije med utemeljenim dednopravnim zahtevkom in utemeljenim ugovorom priposestvovanja prednost priposestvovanje.
Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 poudarilo tudi, da narava in namen pravice do pokojnine ter način njenega uživanja terjajo, da se z veljavnostjo za naprej priznajo pravni učinki odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, pri vseh zavarovancih, na položaj katerih je vplivala. Odločitev je bila nujna za polno uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-392/98 in za zagotovitev enakega obravnavanja s protiustavno ureditvijo prizadetih zavarovancev, ko gre za uresničevanje njihove pravice iz 1. odstavka 50. člena Ustave RS, torej pravice do socialne varnosti. Za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 je torej po stališču pritožbenega sodišča potrebno upoštevati lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic, ne glede na način vplačila delnic, če so bile vplačane z delom plač. Torej tudi z obveznicami, prejetimi kot del plač, zamenjanimi za delnice. Pritrditi je namreč potrebno pritožnici, da bi drugačno stališče glede izvedbe 3. točke izreka ustavne odločbe, torej da se upošteva le lastninsko preoblikovanje z notranjim odkupom delnic na podlagi vplačila delnic s potrdili za neizplačan del neto izhodiščnih plač iz 25.a člena ZLPP, pomenilo kršitev 14. člena Ustave RS in negacijo pravnih učinkov ustavne odločbe o ugotovitvi protiustavnosti 4. alineje 46. člena ZPIZ.
Tožničina zahteva za novo odmero pokojnine zaradi zmotnega stališča, da se za izvedbo 3. točke izreka ustavne odločbe obveznice, ki so se tožnici izplačale kot osebni dohodek in so bile v postopku lastninskega preoblikovanja A. z vplačilom delnic za notranji odkup zamenjane za delnice, ne upoštevajo,je z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma nezakonito zavrnjena. Zato je bilo potrebno na temelju 351. člena ZPP ob pravilni uporabi materialnega prava prvostopenjsko sodbo spremeniti in razsoditi, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe. Torej izpodbijana posamična upravna akta odpraviti in zadevo vrniti v ponovno upravno odločanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022302
ZKP člen 105,105/2,371,371/1,371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 206,206/1.
kaznivo dejanje ropa - premoženjskopravni zahtevek - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zavrnitev pritožbe - sostorilstvo
Gleda na to, da v sodbi, s katero je bil soobtoženi spoznan za krivega istega kaznivega dejanja, oškodovancu premoženjskopravni zahtevek ni bil prisojen, plačila premoženjskopravnega zahtevka pa tudi ni mogoče naložiti neznanemu sostorilcu, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je premoženjskopravni zahtevek naložilo v plačilo obtoženemu. Zato očitano nasprotje ni podano. Pritožnik v pritožbi podaja svojo dokazno oceno izvedenih dokazov, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Ker pa izpostavlja le posamične navedbe oziroma stavke iz izpodbijane sodbe, spregleda pa celotno obrazložitev oziroma spregleda, da sodišče prve stopnje presoje ni opravilo le na podlagi posamičnih dokazov (dejstev in okoliščin), ki jih izpostavlja pritožnik, ampak tudi na podlagi ter v povezavi z drugimi dokazi (dejstvi in okoliščinami), je zato, tudi po oceni pritožbenega sodišča, ob pravilni dokazni oceni v skladu s prvim odstavkom 18. člena in drugim odstavkom 355. člena ZKP, mogoče sprejeti le zaključke, kot jih je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi in jih utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi.
Dejstvo, da je tožnik prejel plačilo s strani tožene stranke spornega dne, tožbo pa je v celoti umaknil več kot šest mesecev kasneje, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje, razen soglasje k umiku tožbe.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00018672
ZSKZDČEU-1 člen 132, 132/1, 132/1-8. ZKP člen 402, 402/3.
predmet pritožbenega preizkusa - pravnomočna sodba v kazenskem postopku - priznanje tuje sodne odločbe - odklonitveni razlog - pravica do uporabe jezika v postopku - izvršitev kazni zapora
Pritožbi ni mogoče pritrditi, v kolikor pritožnik z navedbami o nepoštenem sojenju ter nerazumevanju jezika in obtožbe smiselno uveljavlja obligatorni odklonitveni razlog za priznanje in izvršitev sodne odločbe iz 8. točke prvega odstavka 132. člena ZSKZDČEU-1. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da je Okrožno sodišče za kazenske zadeve v Gradcu po izvedeni javni in ustni glavni obravnavi s sodbo opr. št. 11 Hv 113/17m z dne 6. 12. 2017, v izreku katere je med drugim naveden jasen in natančen opis obsojencu očitanih kaznivih dejanj, obsojenca spoznalo za krivega v njegovi navzočnosti, kot tudi navzočnosti njegove zagovornice in tolmačke za slovenski jezik. Po izvedeni javni obravnavi pa je v navzočnosti obsojenca, njegove zagovornice in tolmačke, odločilo tudi Višje sodišče v Gradcu s sodbo opr. št. 8 Bs 107/18a z dne 25. 4. 2018.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 54, 54/1, 54/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pristojnosti strokovnega sodelavca - pravica do zakonitega sodnika
Posamezna procesna dejanja lahko v okviru svoje pristojnosti izven glavne obravnave, kot je zaslišanje strank in prič, opravljajo strokovni sodelavci. Določbila prvega in drugega odstavka 54. člena ZS jasno določajo, da lahko strokovni sodelavci, ki opravljajo svoje delo na uradniških delovnih mestih kot višji pravosodni svetovalci ali pravosodni svetniki, v posameznih zadevah izven glavne obravnave zaslišujejo stranke, priče in izvedence, opravljajo zahtevnejše priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah senatov, izdelujejo osnutke sodnih odločb, pod vodstvom sodnika vodijo glavne obravnave ter opravljajo drugo delo po odredbi sodnika.
zahteva za obnovo kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - oprostitev plačila sodne takse
Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, obsojenec tudi tokrat ni predložil nobenega novega dokaza, smiselno iste obsojenčeve navedbe, ki jih je obsojenec uveljavljal tudi že v prejšnjih zahtevah za obnovo postopka, pa ne predstavljajo novega dejstva oziroma dokaza v skladu s 3. točko prvega odstavka 410. člena ZKP, ki bi lahko omajali ugotovitve pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist
Tožnik (policist) je določenega dne v hrano, ki je bila namenjena pripornikom in zapornikom, vbrizgal solzivec. S svojim ravnanjem, ki predstavlja kršitev 12. člena (ki se nanaša na vestno, strokovno, pravočasno opravljanje svojega dela in spoštovanje delodajalčevih navodil) in 13. člena pogodbe o zaposlitvi (ki določa prepoved škodljivega ravnanja) ter kršitev predpisov o uporabi prisilnih sredstev, je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo utemeljitev tožene stranke, da se je tožnik kot pooblaščena uradna oseba zavedal oziroma bi se moral zavedati, da priporniki in ostale zaprte osebe, z izjemo pravice do svobode, uživajo enake pravice kot ostali ljudje, zato bi se moral do njih obnašati brez posmehovanja. Prepričljiva je ocena sodišča prve stopnje, da se je tožnik kot policist specialist nedvomno zavedal, da krši tako predpise o uporabi prisilnih sredstev kot navodila delodajalca, hkrati pa se je tudi zavedal posledic, ki je uporaba takšnega sredstva lahko povzroči pri posamezniku, saj je bil o njih poučen na izobraževanjih. Tožnik je ravnal naklepno. Njegovo ravnanje predstavlja grobo zlorabo funkcije policista. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023760
ZKP-UPB8 člen 39, 39/2, 39/2-2, 83, 214, 219.a, 285.e, 285.e/2, 371, 371/1, 371/1-2, 371/1-11.. KZ-1-UPB2 člen 74, 74/1, 186, 186/1.. ZNPPol člen 123, 129.. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preiskava - utemeljen sum o storitvi kaznivega dejanja - presoja zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - nedovoljeni dokazi - odločba o odvzemu premoženjske koristi - nepristranskost sodnika
Samo razlogovanje senata, s katerim je utemeljil obstoj utemeljenega suma, potrebnega za uvedbo preiskave, pa četudi se nanaša na ocenjevanje zakonitosti posameznega dokaza, še ne pomeni, da se je sodišče do te zakonitosti dokončno odločilo oziroma v zvezi s tem zavzelo kakršnokoli stališče.
Sodišče je obtožencu to korist odvzelo, sklicevaje se pri tem na določbo prvega odstavka 74. člena Kazenskega zakonika, ki določa, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Iz opisa krivdoreka, vsebovanega v točki I. grajane sodbe je videti, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje očitka, da naj bi si obtoženec s tem kaznivim dejanjem pridobil za 24.000 EUR premoženjske koristi, zlasti upoštevaje tudi dejstvo, da državno tožilstvo na obtoženca naslavlja zgolj očitek, da je konopljo zaradi nadaljnje prodaje proizvajal, jo hranil, ne pa tudi že prodajal oziroma prodal. Tudi dokazna podlaga, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev o odvzemu premoženjske koristi, gre pa za listek, zasežen obtožencu ob preiskavi njegovega vozila in na katerem so bile navedene le številke 7500, 2500, 4000, 3000, 4000 in 3000, ne da bi bilo iz lističa kakorkoli videti, na kaj se navedene številke nanašajo, je prešibka za gotov očitek o tem, da gre za denarne zneske, ki naj bi si jih obtoženec pridobil s prodajo mamila.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020948
OZ člen 147, 147/1, 169, 179, 299, 378.. ZZVZZ člen 40.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zamuda - prikrajšanje pri plači - izguba na zaslužku
V tožnico, ki je stala pri miru, je pri hoji trčil sodelavec, zaradi česar je padla in si poškodovala koleno. Na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Tožena stranka ni dokazala, da je sodelavec tožnice ravnal v danih okoliščinah tako, kot je treba (tj. da je z zadostno pazljivostjo hodil po delavnici, da ne bi v koga trčil), zato se odgovornosti za ravnanje svojega delavca ni razbremenila in je pravilna odločitev, da odgovarja za tožnici povzročeno škodo zaradi tega škodnega dogodka.
Stroškom, ki so tožnici nastali v zvezi s nesrečo pri delu in jih je tožena stranka dolžna kriti (premoženjska škoda), se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na določbo 40. člena ZZVZZ, ki ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnica je upravičena zahtevati povrnitev stroškov prevoza od tožene stranke, ker gre za pravno priznano škodo.
Tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za potne stroške že od dneva nastanka škode. Tožnica je na tožena stranko naslovila odškodninski zahtevek z dne 27. 11. 2015, v katerem je toženo stranko pozvala, naj zahtevano izpolni v roku 15 dni, torej najkasneje do 12. 12. 2015. Ker je tožena stranka tako prišla v zamudo s plačilom potnih stroškov zdravljenja šele 13. 12. 2015, je šele od tega dne dalje tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
Zavzemanje tožene stranke za to, da bi ji tožnik moral povrniti celotne stroške postopka pred sodiščem prve stopnje zaradi nepravočasnega umika dela tožbe, ki se nanaša na prostovoljno izpolnjeni del tožbenega zahtevka, ni utemeljeno. Res je sicer, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo delno umaknil 3. 7. 2018, vendar to ne pomeni, da tožnik tega dela tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer res poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - izbris iz evidence brezposelnih
Prav vprašanje, kdo v socialnih sporih o pravici do in iz socialnih zavarovanj trpi stroške postopka, je v ZDSS-1 določeno drugače kot v ZPP. Tako je v 68. členu izrecno določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). Stranka mora nasprotni stranki povrniti stroške le, če jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo (tretji odstavek). Gre za odstop od splošnega pravila o priznavanju stroškov postopka, ki ga določa ZPP, zaradi česar je pri odločanju o stroških postopka, glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, tudi za primer umika tožbe, potrebno uporabiti določbo 68. člena ZDSS-1 in ne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Torej tudi v primeru, ko gre za umik tožbe tožeča stranka ni dolžna toženi stranki povrniti stroškov postopka, ampak svoje stroške krije zavod oziroma tožena stranka.
Izvedenska mnenja o invalidnosti, pri kateri gre v bistvu za ocenjevanje preostale delovne zmožnosti, morajo biti podana v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj, ob upoštevanju tudi zakonsko predpisane definicije invalidnosti. Iz teh razlogov priporočila lečečih specialistov ne morejo biti odločilna, v kolikor niso podkrepljena tudi s funkcijskim statusom, kot je v obravnavani zadevi. Ob ugotovljenem funkcijskem statusu tožnice, upoštevajoč prepričljivo dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zadevi ni prišlo do spremembe v stanju invalidnosti oziroma je pri tožnici še vedno podana preostala delovna zmožnost v okviru dosedaj ugotovljene invalidnosti.
Torej je vzrok za nastanek škodnega dogodka v opustitvi toženkinega zavarovanca, ker ni zagotovil tožniku primerne obutve za delo na razmočenem in blatnem terenu, tožnikova poškodba pa je posledica in s tem v vzročni zvezi te opustitve toženkinega zavarovanca, zato je odgovornost toženkinega zavarovanca krivdna (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika - OZ).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela
Ob znanem številu vpisanih študentov (in ob prav tako znanem dejstvu padajočega zanimanja za vpis) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izkazala začasno povečan obseg dela in da ni šlo za trajno povečan obseg dela, kot zmotno zatrjuje pritožba. V spornem študijskem letu tožena stranka namreč ni več vpisovala novih študentov za sporni študijski program druge stopnje, predmet drugega letnika pa je prevzel za polni delovni čas že zaposleni predavatelj.
Morebitna ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne utemeljuje že sama po sebi tudi odškodninske odgovornosti toženca oziroma upnika v postopku zavarovanja in izvršbe, brez konkretnih navedb in dokazov o zlorabi procesnih pravic s strani toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019371
ZIL-1 člen 47, 47/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/2, 9/3. ZPP člen 154, 154/2.
Mogoče je zahtevati prepoved kršitve ravnanj, ki so v ozki povezavi s kršitvijo in jih je glede na okoliščine mogoče pričakovati.
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala še prepoved izvoza, skladiščenja, ponujanja na trgu in oglaševanja. Ne le zato, ker so takšna ravnanja prepovedana po Uredbi št. 207/2009 o blagovni znamki EU, temveč tudi zato, ker je obstajala stvarna nevarnost takšnih ravnanj.