dejanska razlastitev - gola lastninska pravica - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - zakonske zamudne obresti - višina denarne odškodnine - zamudna sodba
Po ustaljeni sodni praksi, tako ravnanje toženka, ki onemogoča izpolnitev procesnih predpostavk, da bi tožnik prišel do odškodnine zaradi razlastitve v nepravdnem postopku, predstavlja protipravno ravnanje toženke, ki utemeljuje odgovornost toženke po določbah o splošni odškodninski odgovornosti po ZOR oziroma kasneje po OZ.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 3, 6.. ZSV-UPB2 člen 4, 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 124.
institucionalno varstvo - polnoletni otrok - preživninska obveznost
Glede na ZZZDR so polnoletni otroci k plačilu storitev institucionalnega varstva za starše zavezani glede na plačilno sposobnost, razen če je podan dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena, torej ali je upravičenec polnoletnega otroka preživljal skladno s svojimi sposobnostmi. Odgovor na to vprašanje je pomemben v konkretnem primeru za ugotovitev ali sta tožeči stranki zavezanca za plačilo institucionalnega varstva za svojega očeta kot upravičenca.
vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - opustitev izvedbe dokaza - zaslišanje stranke
Dokazov ni moč presojati izolirano, ampak predvsem v kontekstu celotnega dokaznega postopka (to je medsebojno povezane ocene vseh izvedenih dokazov). Le v tem okviru je moč v resnici razumeti pomen (dokazno moč) posameznega dokaza. Ker pa je bistvo vsakega zaslišanja ravno v neposrednosti, ki sodišču ne omogoča le potrebne celostne razjasnitve spornih dejstev, ampak predvsem oceno prepričljivosti (verodostojnosti) zaslišanega (kar je bistveno več od samega besedila njegove izjave), je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje z očitano opustitvijo tožencu odvzelo možnost dokazovanja svojih trditev.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - izbris iz evidence brezposelnih
Prav vprašanje, kdo v socialnih sporih o pravici do in iz socialnih zavarovanj trpi stroške postopka, je v ZDSS-1 določeno drugače kot v ZPP. Tako je v 68. členu izrecno določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). Stranka mora nasprotni stranki povrniti stroške le, če jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo (tretji odstavek). Gre za odstop od splošnega pravila o priznavanju stroškov postopka, ki ga določa ZPP, zaradi česar je pri odločanju o stroških postopka, glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, tudi za primer umika tožbe, potrebno uporabiti določbo 68. člena ZDSS-1 in ne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Torej tudi v primeru, ko gre za umik tožbe tožeča stranka ni dolžna toženi stranki povrniti stroškov postopka, ampak svoje stroške krije zavod oziroma tožena stranka.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 51, 52, 181, 181/1, 181/2, 183.
plačilo razlike plače - premestitev na drugo delovno mesto - znižanje plače - železniški delavec
V izračun nadomestila se ne upošteva stimulacija, ki jo delavci na delovnem mestu premikač prejemajo od leta 2011 dalje, saj je tožnik navedeno delovno mesto opravljal do leta 1994 (vse dokler ni postal invalid in je bil premeščen na drugo delovno mesto), takrat pa delavci na tem delovnem mestu takšne stimulacije niso prejemali. Ker tožnik (ob tem, da prejema tudi določene prejemke s strani ZPIZ-a) v spornem obdobju ni prejemal nižjega dohodka, kot ga je prejemal pred nastankom invalidnosti in premestitvijo na drugo delovno mesto, ni upravičen do nadomestila v vtoževani višini.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1. ZPP člen 8, 337, 337/1.
odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - trditveno breme o odškodninski odgovornosti - načelo proste presoje dokazov - celovita dokazna ocena - mnenje izvedenca - nedopustne pritožbene novote
Do zaključka, da do zaostale kirurške igle ni prišlo pri operaciji, ki je bila izvedena pri toženi stranki že v letu 2004, sodišče prve stopnje ni prišlo le na podlagi izpovedb njenih zaposlenih, ampak predvsem na podlagi dejstva, da je te izpovedbe v bistvenem potrdil v postopku angažirani izvedenec medicinske stroke.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/1.. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prevod tujih listin
Tožba ni bila zavržena zaradi ravnanja tožnice v zvezi s prevodom vloge. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedopusten, saj tožnica ni zamudila roka za opravo procesnega dejanja predložitve overjenega prepisa prevoda listin v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je zato skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v delu, ki se nanaša na prevod listin, utemeljeno zavrglo.
ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Tožnica je kot upravičeni razlog navedla le, da dokončne odločbe takrat ni našla, ter da je pričakovala, da bo dokončno odločbo predložila tožena stranka. V tem primeru pa ne gre za opravičljiv razlog. Skladno s prvim odstavkom 73. člena ZDSS-1 je namreč tožeča stranka tista, ki je dolžna predložiti izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Na omenjeno je bila tožnica posebej opozorjena kot tudi na posledice, če ne bo predložila zahtevanega upravnega akta.
premoženjska škoda - pravno priznana škoda - davčna izvršba
Kot izhaja iz prvega odstavka 164. člena OZ je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, kot je bilo, preden je škoda nastala. Kot izhaja iz sodne prakse je pravno priznana tista škoda, ki pomeni zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje. Tožnik je bil sporni znesek dolžan vrniti toženi stranki ali prostovoljno ali preko davčne izvršbe, kajti v zvezi z navedenim zneskom tudi ni prišlo do odpusta obveznosti v posledici uvedenega stečajnega postopka. V tem primeru pa ni mogoče šteti, da mu je tožena stranka povzročila pravno priznano škodo. Tožnikovo premoženje se z vračilom razlike oziroma rubeža in sredstev na njegovem bančnem računu ni zmanjšalo (saj do spornega zneska ni bil upravičen), kar pomeni, da mu tudi ni mogla nastati pravno priznana škoda.
starševsko varstvo - delo s krajšim delovnim časom - plačilo prispevkov
Tožničine sporne vloge, ki jo je vložila 29. 5. 2017 ni mogoče šteti kot nove vloge za priznanje vtoževane pravice. Iz komentarja k 66. členu ZUP izhaja, da se vloga presoja glede na zahtevek, ki ga stranka z njo uveljavlja oziroma glede na vsebino vloge, zato ni pomembno kako je stranka vlogo poimenovala. Ker se je torej postopek začel še v času veljavnosti ZSDP je potrebno glede na 113. člen ZSDP-1 navedeni postopek dokončati po določbah prejšnjega zakona, torej po določbah ZSDP. Ker tožena stranka o pravici po določbah ZSDP še ni odločala, je sodišče utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
začasna odredba - neznatna škoda - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - načelo sorazmernosti
Kadar se predlagana začasna odredba nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, praviloma o neznatni škodi ni mogoče govoriti, saj gre za poseg v z ustavo zavarovano zasebno lastnino. Da bi kljub temu šlo za neznatno škodo, mora predlagatelj posebej utemeljiti s konkretnimi okoliščinami zadeve.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel. Tožnik je po vložitvi navedene vloge tožene stranke, ko je bil torej seznanjen s tem, na kaj se nanaša plačilo tožene stranke, umaknil tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Kadar pride med pravdo do delne izpolnitve, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020948
OZ člen 147, 147/1, 169, 179, 299, 378.. ZZVZZ člen 40.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zamuda - prikrajšanje pri plači - izguba na zaslužku
V tožnico, ki je stala pri miru, je pri hoji trčil sodelavec, zaradi česar je padla in si poškodovala koleno. Na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Tožena stranka ni dokazala, da je sodelavec tožnice ravnal v danih okoliščinah tako, kot je treba (tj. da je z zadostno pazljivostjo hodil po delavnici, da ne bi v koga trčil), zato se odgovornosti za ravnanje svojega delavca ni razbremenila in je pravilna odločitev, da odgovarja za tožnici povzročeno škodo zaradi tega škodnega dogodka.
Stroškom, ki so tožnici nastali v zvezi s nesrečo pri delu in jih je tožena stranka dolžna kriti (premoženjska škoda), se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na določbo 40. člena ZZVZZ, ki ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnica je upravičena zahtevati povrnitev stroškov prevoza od tožene stranke, ker gre za pravno priznano škodo.
Tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za potne stroške že od dneva nastanka škode. Tožnica je na tožena stranko naslovila odškodninski zahtevek z dne 27. 11. 2015, v katerem je toženo stranko pozvala, naj zahtevano izpolni v roku 15 dni, torej najkasneje do 12. 12. 2015. Ker je tožena stranka tako prišla v zamudo s plačilom potnih stroškov zdravljenja šele 13. 12. 2015, je šele od tega dne dalje tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
ZDR-1 člen 2, 9, 9/2, 9/3, 75, 75/3, 92, 92/1, 94, 108, 109, 129, 129/1, 222.. ZDR člen 73, 73/3.. ZKolP člen 4.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek za delovno dobo - plačilo razlike plače - višina dodatka - odmerni odstotek
Določbi 9. in 22. člena ZDR-1 je treba razlagati tako, da sta predmet kolektivnega dogovarjanja lahko tako dolžina in način upoštevanja delovne dobe kot odmerni odstotek, saj oboje ustreza zakonskemu pojmu "višina dodatka" iz 129. člena ZDR-1. Dodatek za delovno dobo se na podlagi 48. člena kolektivne pogodbe prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nepodaljšljivost roka
Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 62. člena KZ-1 sme pogojno obsodbo v primeru neizpolnitve obveznosti preklicati najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, preizkusna doba pa je potekla 4. 3. 2018 in ko obsojencu roka za izpolnitev obveznosti v skladu z določbami 61. člena KZ-1 tudi ni več mogoče podaljšati, se izkaže kot brezpredmeten obsojenčev pritožbeni predlog, da mu sodišče ponovno izreče pogojno kazen in podaljša rok za izpolnitev obveznosti.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - nujnost ukrepa - duševna motnja - duševna bolezen - zakonski pogoji za izrek ukrepa - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motenje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - res iudicata
Odločitev sodišča, da stranka ni upravičena do predlagane taksne oprostitve, obsega (vsebuje) tudi odločitev, da ni pogojev niti za odlog niti obročno plačilo sodne takse.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče je pravilno preverjalo, ali sicer s formalno izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta, ker je prvotožena stranka vedela za svoje slabo poslovanje in izgubo v letu 2016 že tega leta, tako da reorganizacija in posledično ukinitev delovnega mesta niso bile objektivne poslovne potrebe, razlog pa ni bil resničen. Ob tem je sodišče tudi ugotovilo, da je prvotožena stranka navajala, da je sprejela sklep o ukinitvi delovnega mesta 27. 2. 2017, ob tem pa je v postopku tudi zatrjevala, da sistemizacije ni imela, ker je ni bila dolžna sprejeti. Zato tožena stranka ni dokazala utemeljenosti poslovnega razloga, ki ga je navedla v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo je, da bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, dokončno pa mu je bil zahtevek izpolnjen šele pri plači za mesec februar 2018, zato je tožnik, ki je tožbo umaknil 3. 4. 2018, to umaknil takoj po celotni izpolnitvi zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne nastale stroške postopka.
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi bil pogoj ogrožanja izpolnjen šele, v kolikor bi se katera od ogrožajočih situacij uresničila. Grožnja varovanih dobrin obstaja in je resna ter izhaja iz konkretnih dejanj nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo nevarnost zanj in za okolico.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.