dopolnilna sodba - reintegracijski zahtevek - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med tožnico in toženo stranko, sicer transformacija pogodb ne bi bila mogoča. Tožena stranka se je s takšno presojo strinjala, saj zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložila pritožbe. Ker pa neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu strokovni sodelavec ni bilo ovira, da transformacija pogodb ne bi bila možna, to prav tako ne more predstavljati ovire za priznanje delovnega razmerja za naprej v smislu tožničine reintegracije pri toženi stranki. Neizpolnjevanje pogojev za delo, ki ga je tožnica dejansko opravljala več kot dve leti, na podlagi nezakonitih pogodb o zaposlitvi za določen čas, tožena stranka pa je takšno delo tožnice dopuščala, četudi ta ni govorila tekoče angleško in nemško, ni okoliščina, ki bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 118. člena ZDR-1 in zato ne more biti utemeljen razlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela
Ob znanem številu vpisanih študentov (in ob prav tako znanem dejstvu padajočega zanimanja za vpis) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izkazala začasno povečan obseg dela in da ni šlo za trajno povečan obseg dela, kot zmotno zatrjuje pritožba. V spornem študijskem letu tožena stranka namreč ni več vpisovala novih študentov za sporni študijski program druge stopnje, predmet drugega letnika pa je prevzel za polni delovni čas že zaposleni predavatelj.
Morebitna ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne utemeljuje že sama po sebi tudi odškodninske odgovornosti toženca oziroma upnika v postopku zavarovanja in izvršbe, brez konkretnih navedb in dokazov o zlorabi procesnih pravic s strani toženca.
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - nepodaljšljivost roka
Glede na to, da se v skladu z drugim odstavkom 62. člena KZ-1 sme pogojno obsodbo v primeru neizpolnitve obveznosti preklicati najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe, preizkusna doba pa je potekla 4. 3. 2018 in ko obsojencu roka za izpolnitev obveznosti v skladu z določbami 61. člena KZ-1 tudi ni več mogoče podaljšati, se izkaže kot brezpredmeten obsojenčev pritožbeni predlog, da mu sodišče ponovno izreče pogojno kazen in podaljša rok za izpolnitev obveznosti.
ZDR-1 člen 2, 9, 9/2, 9/3, 75, 75/3, 92, 92/1, 94, 108, 109, 129, 129/1, 222.. ZDR člen 73, 73/3.. ZKolP člen 4.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek za delovno dobo - plačilo razlike plače - višina dodatka - odmerni odstotek
Določbi 9. in 22. člena ZDR-1 je treba razlagati tako, da sta predmet kolektivnega dogovarjanja lahko tako dolžina in način upoštevanja delovne dobe kot odmerni odstotek, saj oboje ustreza zakonskemu pojmu "višina dodatka" iz 129. člena ZDR-1. Dodatek za delovno dobo se na podlagi 48. člena kolektivne pogodbe prizna le za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 32.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor
Tožena stranka zaradi odsotnosti tožnice (dopust) ni imela možnosti, da tožnici zagovor omogoči in oprava zagovora bi bila neizvedljiva tudi v primeru, da bi bil zanj določen rok glede na prejem vabila na zagovor s strani tožnice. Tožnica je vabilo prejela 24. 11. 2017, tožena stranka pa se je s kršitvijo tožnice seznanila dne 26. 10. 2017, ko je bilo izdano poročilo o izvedenem predhodnem preizkusu prijete prijave, tako da je rok za izdajo izredne odpovedi iztekel dne 25. 11. 2017. Po tem datumu tožena stranka zaradi prekluzije odpovedi ne bi mogla več podati. Zato je materialnopravni napačen zaključek sodišča prve stopnje, da toženka tožnici ni omogočila zagovora pred odpovedjo in da tudi niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/1.. ZDSS-1 člen 73, 73/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prevod tujih listin
Tožba ni bila zavržena zaradi ravnanja tožnice v zvezi s prevodom vloge. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato nedopusten, saj tožnica ni zamudila roka za opravo procesnega dejanja predložitve overjenega prepisa prevoda listin v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je zato skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v delu, ki se nanaša na prevod listin, utemeljeno zavrglo.
ZPP v prvem odstavku 116. člena določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega razloga. Tožnica je kot upravičeni razlog navedla le, da dokončne odločbe takrat ni našla, ter da je pričakovala, da bo dokončno odločbo predložila tožena stranka. V tem primeru pa ne gre za opravičljiv razlog. Skladno s prvim odstavkom 73. člena ZDSS-1 je namreč tožeča stranka tista, ki je dolžna predložiti izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Na omenjeno je bila tožnica posebej opozorjena kot tudi na posledice, če ne bo predložila zahtevanega upravnega akta.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - izbris iz evidence brezposelnih
Prav vprašanje, kdo v socialnih sporih o pravici do in iz socialnih zavarovanj trpi stroške postopka, je v ZDSS-1 določeno drugače kot v ZPP. Tako je v 68. členu izrecno določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka (prvi odstavek). Stranka mora nasprotni stranki povrniti stroške le, če jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo (tretji odstavek). Gre za odstop od splošnega pravila o priznavanju stroškov postopka, ki ga določa ZPP, zaradi česar je pri odločanju o stroških postopka, glede na to, da gre v konkretnem primeru za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, tudi za primer umika tožbe, potrebno uporabiti določbo 68. člena ZDSS-1 in ne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP. Torej tudi v primeru, ko gre za umik tožbe tožeča stranka ni dolžna toženi stranki povrniti stroškov postopka, ampak svoje stroške krije zavod oziroma tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00019371
ZIL-1 člen 47, 47/2. Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (Kodificirano besedilo) člen 9, 9/2, 9/3. ZPP člen 154, 154/2.
Mogoče je zahtevati prepoved kršitve ravnanj, ki so v ozki povezavi s kršitvijo in jih je glede na okoliščine mogoče pričakovati.
Tožeča stranka je utemeljeno zahtevala še prepoved izvoza, skladiščenja, ponujanja na trgu in oglaševanja. Ne le zato, ker so takšna ravnanja prepovedana po Uredbi št. 207/2009 o blagovni znamki EU, temveč tudi zato, ker je obstajala stvarna nevarnost takšnih ravnanj.
Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13, 14, 15,18,19,20,23,26. ZIZ-UPB4 člen 17, 17/2, 17/2-3, 21. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
evropski plačilni nalog - Uredba ES št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog - nedovoljene pritožbene novote
Izvršljiv evropski plačilni nalog se v skladu s členom 19 Uredbe prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njegovemu priznanju (odprava eksekvatur). Morebitne napake v zvezi z vročitvijo evropskega plačilnega naloga (oz. nevročitev plačilnega naloga) lahko zato dolžnik v skladu z določili Uredbe graja zgolj pred sodiščem države članice izvora evropskega plačilnega naloga.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - zavrženje tožbe - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
O spornem obdobju že pravnomočno razsojeno, kar pomeni, da sodišče nima nobene pravne podlage, da bi o istem obdobju ponovno odločalo. Tožnik ima tako v celoti pokrit bolniški stalež od spornega dne dalje, ne glede kateri datum je zapisan v obrazložitvi izpodbijanih odločb. Glede na navedeno je bilo potrebno tožbo v tem delu na podlagi 274. člena ZPP zavreči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00019388
ZKP-UPB8 člen 15, 39, 355, 355/2, 371, 371/2.. KZ-1-UPB2 člen 207, 207/1.
pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz z izvedencem - alibi obdolženca - izločitev sodnika - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu - roparska tatvina - predmet kaznivega dejanja - grožnja z napadom - konkretizacija zakonskih znakov - dokazna ocena izpovedbe prič
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je identiteta obtoženega De. S., ki naj bi se razjasnjevala z izvedenčevo strokovno obdelavo videoposnetkov kamere, v celoti ugotovljena in pojasnjena z zaslišanjem obeh varnostnikov, njuni izpovedbi pa sta bili po oceni sodišča prve stopnje konsistentni in skladni z dogajanjem na pregledanih videoposnetkih, na katerih samih obrazov ni bilo mogoče razlikovati do stopnje prepoznavnosti, so pa omogočili ugotovitve o dinamiki dogajanja v ključnih trenutkih. Zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog po postavitvi izvedenca za videoposnetke kamere pravilno zavrnilo kot nepotreben. Po oceni pritožnika naj bi podatki o baznih postajah potrdili, da obtoženec v kritičnem času ni bil na kraju kaznivega dejanja, ampak doma. Pritožnik spregleda, da obtoženčevo prebivališče in kraj kaznivega dejanja pokriva ista bazna postaja. S predlaganim dokazom torej ne bi bilo mogoče vnesti dvoma v ugotovljena obremenilna dejstva. Predmet kaznivega dejanja roparske tatvine je premična stvar, ki je tuja oziroma ki ni storilčeva last. Zgolj v tem okviru in obsegu opredelitev predmeta roparske tatvine sodi med odločilna dejstva oziroma zakonske znake tega kaznivega dejanja. Zakonsko besedilo podrobnejše označbe oziroma konkretizacije tega zakonskega znaka ne zahteva (razen pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja roparske tatvine, ki tudi po naravi stvari terja natančnejšo opredelitev predmeta zaradi ugotovitve njegove večje vrednosti). Sodelovanje v senatu, ki je odločal o pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave, ni ovira za opravljanje sodniške dolžnosti pri sojenju o glavni stvari. Pritožnik ima prav, da so podane določene razlike med tem, kar sta varnostnika povedala v predkazenskem postopku in njunimi izpovedbami pred sodiščem, pri čemer se varnostnika v svojih izjavah razlikujeta tudi med seboj, vendar se razlike nanašajo na okoliščine, ki za presojo obravnavane zadeve niso bistvene. Opis, iz katerega izhaja, da sta obtoženca skupaj z vrečami ukradenih stvari zalotila varnostnika in ga poskušala z ukradenim zadržati do prihoda policije, pa je zato, da ukradeno obdrži in z ukradenim odide stran, obtoženec med prerivanjem z enim od varnostnikov od neznano kje v roke vzel nož, vendar je temu varnostniku uspelo obtoženca obvladati in spraviti na tla, ustrezno konkretizira grožnjo obtoženca varnostnikoma z namenom obdržati ukradeno stvar.
Določba 197. člena OZ se nanaša zgolj na poseben primer obogatitve. Ne izključuje niti uporabe 190. člena OZ, posledično niti 193. člena OZ. Obrestovanje zahtevkov na vrnitev neupravičene obogatitve torej ni izključeno niti, če je pravni temelj za zahtevek v 197. členu OZ.
Pravni temelj za obrestovanje je v 193. členu OZ. Zahtevek iz neupravičene obogatitve zapade, ko nastane obogatitev. Zavezanec pa dolguje zamudne obresti od vložitve zahtevka, pri čemer se ne zahteva sodna postavitev zahtevka.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazil na njen račun. Tožnik je tožbo umaknil 16. 8. 2018 in ker v vmesnem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da gre za pravočasen umik tožbe v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 51, 52, 181, 181/1, 181/2, 183.
plačilo razlike plače - premestitev na drugo delovno mesto - znižanje plače - železniški delavec
V izračun nadomestila se ne upošteva stimulacija, ki jo delavci na delovnem mestu premikač prejemajo od leta 2011 dalje, saj je tožnik navedeno delovno mesto opravljal do leta 1994 (vse dokler ni postal invalid in je bil premeščen na drugo delovno mesto), takrat pa delavci na tem delovnem mestu takšne stimulacije niso prejemali. Ker tožnik (ob tem, da prejema tudi določene prejemke s strani ZPIZ-a) v spornem obdobju ni prejemal nižjega dohodka, kot ga je prejemal pred nastankom invalidnosti in premestitvijo na drugo delovno mesto, ni upravičen do nadomestila v vtoževani višini.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00020948
OZ člen 147, 147/1, 169, 179, 299, 378.. ZZVZZ člen 40.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - zamuda - prikrajšanje pri plači - izguba na zaslužku
V tožnico, ki je stala pri miru, je pri hoji trčil sodelavec, zaradi česar je padla in si poškodovala koleno. Na podlagi določbe prvega odstavka 147. člena OZ za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Tožena stranka ni dokazala, da je sodelavec tožnice ravnal v danih okoliščinah tako, kot je treba (tj. da je z zadostno pazljivostjo hodil po delavnici, da ne bi v koga trčil), zato se odgovornosti za ravnanje svojega delavca ni razbremenila in je pravilna odločitev, da odgovarja za tožnici povzročeno škodo zaradi tega škodnega dogodka.
Stroškom, ki so tožnici nastali v zvezi s nesrečo pri delu in jih je tožena stranka dolžna kriti (premoženjska škoda), se tožena stranka ne more izogniti s sklicevanjem na določbo 40. člena ZZVZZ, ki ureja povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja. Tožnica je upravičena zahtevati povrnitev stroškov prevoza od tožene stranke, ker gre za pravno priznano škodo.
Tožnica ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za potne stroške že od dneva nastanka škode. Tožnica je na tožena stranko naslovila odškodninski zahtevek z dne 27. 11. 2015, v katerem je toženo stranko pozvala, naj zahtevano izpolni v roku 15 dni, torej najkasneje do 12. 12. 2015. Ker je tožena stranka tako prišla v zamudo s plačilom potnih stroškov zdravljenja šele 13. 12. 2015, je šele od tega dne dalje tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti.
krivdna odškodninska odgovornost - povzročitev škode - nogomet - poškodba pri igranju nogometa - kršitev športnih pravil - namerno ravnanje
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da pri športih, ki jih udeleženci izvajajo drug proti drugemu, redno prihaja do telesnih stikov med udeleženci, nevarnost poškodb pa je večja. Tako se tudi pri nogometu praktično ni mogoče izogniti poškodbam, saj ta šport tudi ob upoštevanju pravil spremlja stopnja nevarnosti vzajemnega poškodovanja. Povzročitelj tako odgovarja le za poškodbe, ki nastanejo z grobo kršitvijo športnih pravil, medtem ko tveganje "običajnih" kršitev nosijo oškodovanci sami.
Dejstvo je, da bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 12. 2017, dokončno pa mu je bil zahtevek izpolnjen šele pri plači za mesec februar 2018, zato je tožnik, ki je tožbo umaknil 3. 4. 2018, to umaknil takoj po celotni izpolnitvi zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odstavka 158. člena ZPP in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne nastale stroške postopka.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00018572
URS člen 19, 19/1, 19/2, 45, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 48, 48/1, 61, 65, 65/3, 71.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilna hospitalizacija - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja - izvedensko mnenje - pravnomočnost odločitve
Materialnopravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje zadržane osebe v oddelku pod posebnim nadzorom do 15. 2. 2019. Pri tej presoji je sodišče pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, iz katerega izhaja, da je čas šestih tednov potreben, ker gre za prvo hospitalizacijo udeleženca, zaradi česar je potrebna natančna diagonstika ter uvedba in prilagoditev terapije. Obdobje šestih tednov je tudi v okviru zakonsko dopustnega časa, ki je za takšen ukrep predpisan (prvi odstavek 48. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena ZDZdr). Pojasniti je še, da čas zdravljenje ukrepa fiksno ni določen, temveč je omejen le s skrajnim rokom (71. člen ZDZdr). Če bo čas zdravljenja krajši, kot ga je predvidela izvedenka, bo udeleženec iz oddelka pod posebnim nadzorom lahko odpuščen že pred iztekom roka, ki ga je določilo sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče je pravilno preverjalo, ali sicer s formalno izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta, ker je prvotožena stranka vedela za svoje slabo poslovanje in izgubo v letu 2016 že tega leta, tako da reorganizacija in posledično ukinitev delovnega mesta niso bile objektivne poslovne potrebe, razlog pa ni bil resničen. Ob tem je sodišče tudi ugotovilo, da je prvotožena stranka navajala, da je sprejela sklep o ukinitvi delovnega mesta 27. 2. 2017, ob tem pa je v postopku tudi zatrjevala, da sistemizacije ni imela, ker je ni bila dolžna sprejeti. Zato tožena stranka ni dokazala utemeljenosti poslovnega razloga, ki ga je navedla v odpovedi pogodbe o zaposlitvi.