spori iz razmerja med starši in otroki - stiki med starši in otroki - sprememba stikov - spremenjene razmere - otrokova korist - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
V družinsko pravnih zadevah za odločitev sodišča praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD. Ima namreč bistvene značilnosti in strukturo izvedenskih mnenj in izdelajo ga strokovnjaki, tako da je sorodno izvedenskemu mnenju. Izvedenca zato sodišče angažira le, če glede na okoliščine konkretnega primera oceni, da mu mnenje CSD ne zadostuje za odločitev.
Tožnica dobavnic in računov ni popravljala sama, temveč po navodilih svojih nadrejenih. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnica z izvrševanjem očitanih dejanj huje kršila delovne obveznosti, saj je to počela po navodilih nadrejenih. Navedeno pomeni, da ni izpolnjen osnovni pogoj, da bi lahko šteli, da gre za kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. ZDR-1 v 1. alineji 110. člena določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Vendar se kaznivo dejanje ponarejanja listin iz določbe 251. členu KZ-1 lahko stori samo z direktnim naklepom.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vodilni delavec - predčasna razrešitev - razrešitev s funkcije - trajanje mandata
V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1, sta razrešitev in prenehanje pogodbe neločljivo povezani, saj v tem primeru razrešitev pomeni prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Takšna razlaga določbe 74. člena ZDR-1 je skladna z ustaljeno sodno prakso. Seveda pa navedeno velja le ob predpostavki zakonitosti same razrešitve. Ker pa je že pravnomočno ugotovljeno, da je bila razrešitev tožnika zakonita, je slednja imela za posledico tudi zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zaradi ugotovljene zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi tožnikov reparacijski in reintegracijski zahtevek.
sodni tolmač - nagrada in stroški sodnega tolmača - povračilo stroškov - stroški za pristop na narok - preklic glavne obravnave - preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - vabilo na narok - obvestilo o preklicu naroka
Sodni tolmač je pravilno sklepal, da je po večkratni preložitvi naroka, na katerega je bil povabljen, dolžan pristopiti na narok 10. 5. 2018, ker iz obvestil, ki jih je prejel, ni mogel vedeti, da se je sodišče odločilo za drugačno vodenje glavne obravnave in da njegova navzočnost 10. 5. 2018 na naroku ne bo potrebna. Ker stroškov sodni tolmač ni povzročil po lastni krivdi, je do njih upravičen.
ZDR člen 147, 148.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZObr člen 96, 97, 97a, 97b.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadure - nadurno delo - referenčno obdobje - vojska - policija - kompenzacija - višek ur
Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe, da bi bilo mogoče kompenzirati le ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja. To bi pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki po njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija in plačilo 30 % dodatka za nadurno delo. Kompenzacija opravljenih presežnih ur skupaj s plačilom 30 % dodatka izhaja iz dosedanje prakse Vrhovnega sodišča RS, pritožbenega sodišča in tudi ni v neskladju z mednarodnimi akti.
Položaja zaposlenih v Policiji in v Slovenski vojski se razlikujeta le v tem, da za zaposlene v Policiji velja Kolektivna pogodba in Stavkovni sporazum 2013, zato je kompenzacija presežnih ur v Policiji vezana na dogovor oziroma soglasje med javnim uslužbencem in delodajalcem. Za tožnika taka kolektivna pogodba ni veljala ne v času nastajanja nadur niti ne velja, zato ni mogoče za nazaj, za obdobje, ko je imela toženka drugačen sistem beleženja in preračunavanja delovnih ur, šteti, da kompenzirane proste ure niso bile izkoriščene na račun opravljenih in ugotovljenih nadur, če tožnik s tem ni izrecno soglašal. Tožnik je namreč s tem, ko je koristil proste ure, tožena stranka pa mu je plačala tudi 30 % dodatek za nadurno delo, dobil ustrezno odmeno za opravljene nadure.
ZUP člen 260, 260-3, 260-4, 267, 267/3.. ZPIZ-2 člen 183, 194.
obnova postopka - ponovna odmera pokojnine
V odločbi o preplačilu je tožena stranka v obrazložitvi pojasnila, da je do preplačila prišlo zaradi zavarovankine ponovne vključenosti v zavarovanje. Navedena odločba je postala pravnomočna. Glede na navedeno odprava odločb, ki so navedene v izreku odločbe tako ni odločilna, ker je imela tožena stranka že na podlagi 194. člena ZPIZ-2 tudi, če teh odločb ne bi izdala, že v zakonu ustrezno podlago za uveljavljanje povrnitve preplačila. Obnova postopka tako ne bi pripeljala do drugačne odločbe.
V primeru, da se ugotovi, da pripadniki SV na delu na misiji v tujini niso imeli vsak teden omogočenega 24-urnega obdobja, v katerem bi bili popolnoma prosti in bi jim bil tako omogočen dan tedenskega počitka, jim pripada odškodnina, ki se izračuna v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Tako je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka šele po njeni vložitvi delno izpolnila tožnikov zahtevek.
OZ člen 766. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - mandatna pogodba - plačilo odvetniškega honorarja - fikcija vročitve - dan vročitve - začetek teka roka - rok za vložitev pripravljalne vloge
Pritožba izpodbija dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ko navaja, da tožnik odvetniških storitev zanj ni opravil ter zagotavlja, da je bil dogovor med njima drugačen, besedilo elektronskega sporočila pa ne pomeni dobesedno tisto, kar tam piše. S temi trditvami toženec zatrjuje drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, kar ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00019461
KZ-1 člen 38, 257, 257/3, 257/5, 261, 261/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - jemanje podkupnine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - vsebina obtožnega akta
Iz ustavnosodne prakse in sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ne izhaja, da je v primeru izostanka zakonskega znaka kaznivega dejanja v izreku sodbe oziroma obtožnega akta opis vselej mogoče ustrezno dopolniti v obrazložitvi.
Konkretni dejanski stan v izreku obtožnice je mogoče dopolniti z njeno obrazložitvijo le v primerih, ko abstraktni dejanski stan sestavljajo pomensko zaprti pojmi ali pojmi take narave, da konkretizacija ni smiselna ali mogoča.
V opisu dejanja je izostala konkretizacija povezave med ravnanjem domnevnih pomagačev in izrabo uradnega položaja obdolženega D. Bistvo kaznivega dejanja, ki se v tem delu očita obdolženemu D. D., predstavlja nepravilna uporaba pooblastil stečajnega upravitelja, usmerjena v lastno materialno okoriščenje in s tem v oškodovanje zastopanega stečajnega dolžnika; v opisu dejanj pomoči so torej izostala dejstva in okoliščine, ki ravnanja domnevnih pomagačev določajo kot jasno usmerjena v materialno okoriščenje stečajnega upravitelja na račun stečajne mase stečajnega dolžnika. Konkretizacija usmerjenosti ravnanja domnevnih pomagačev, ki bi šele določala kaznivost njihovega prispevka k prenosu lastninske pravice na predmetni nepremičnini od stečajnega dolžnika na F. d.o.o., bi bila smiselna in mogoča ter je zato potrebna v perspektivi zagotavljanja temeljne procesne funkcije obtožnega akta. Na način, kot so dejanja pomoči opisana, predstavljajo le vrednostno nevtralna ravnanja, tipična za gospodarsko poslovanje v perspektivi doseganja razlike med nakupno in prodajno ceno predmetne nepremičnine.
Z navajanjem, da je obdolženi B. B. posredoval pri podkupovanju, pri tem, ko je D. D. kot uradna oseba zase zahteval obljubo koristi, da bi zlorabil svoj položaj, tako, da je z izvajanjem medsebojne komunikacije skrbel za prenos informacij med D. D. kot stečajnim upraviteljem družbe E. d.d. - v stečaju in Č. Č. kot predsednikom uprave družbe G. d.d. ter A. A. kot direktorjem družbe F. d.o.o., pri čemer je obdolženi D. od njiju zahteval obljubo nagrade zase v zvezi z doseganjem razlike med nakupno in prodajno ceno predmetne nepremičnine kot dela stečajne mase zato, da bi sam pridobil del dosežene razlike v ceni (točka 2 izreka izpodbijanega sklepa), niso konkretizirani zakonski znaki kaznivega dejanja jemanja podkupnine po prvem odstavku 261. člena KZ-1, ki je očitano obdolženemu B. B., kot to zahteva 2. točka prvega odstavka člena 269 ZKP.
K vsemu povedanemu v predhodnih točkah pritožbeno sodišče še dodaja, da posredovanje pri podkupovanju kot izvršitveno ravnanje predpostavlja takšno aktivnost na strani storilca, ki je vsebinsko in ne le tehnično pomembna za prenos zahteve obdolženega D. D. po obljubi lastnega okoriščenja v prihodnosti v zameno za izrabo pooblastil stečajnega upravitelja, in sicer tistim, ki bi mu obljubo koristi lahko dali. Zatrjevanje izvajanja medsebojne komunikacije oz. skrbi za prenos informacij med vpletenimi, ob izostanku navedbe dejstev in okoliščin, ki bi ravnanje B. določno povezala s formalno in materialno protipravnostjo izvršitvenega ravnanja obdolženega D. D., bi nenazadnje lahko pomenilo le tehnično prenašanje neznane vsebine s strani obdolženega B. B.
ZPP člen 180, 180/3, 324.. ZFPPIPP člen 60, 60/5, 60/5-2, 296.
odpravnina - stečaj - umik tožbe - iura novit curia
V sodni praksi je umik tožbe opredeljen kot jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožnika, da umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če tožena stranka v to privoli, kadar je njena privolitev potrebna) izdaja sklepa o ustavitvi postopka. O delu tožbe, ki ni zajet z delnim umikom, sodišče mora odločati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izjave o umiku tožnik ni podal, zato je bilo v skladu z določbo 324. člena ZPP dolžno odločiti o tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik delno umaknil tožbo določenega dne. V zvezi s preostalim delom zahtevka pa do umika zahtevka v celoti ni bil niti razpisan oziroma izveden narok za glavno obravnavo in tako niso nastali dodatni stroški. Zato je sodišče pravilno tožniku dosodilo delno povračilo stroškov glede na njegov delni uspeh v pravdi.
Tožena stranka je delno izpolnila tožbeni zahtevek tožnika 5. 12. 2017, ta pa je tožbo res umaknil šele 18. 6. 2018, vendar to ne pomeni, da ni tožbe umaknil takoj po izpolnitvi. Med seznanitvijo z delno izpolnitvijo in umikom tožbe je sicer poteklo več mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Sodišče bi tako moralo o stroških odločiti na podlagi uspeha v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnik uspel z delom zahtevka, ki ga je tožena stranka prostovoljno izpolnila. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP
Obdolženec v obravnavani zadevi ni nastopal v vlogi izvedenca v smislu 284. člena KZ-1, saj kot sodni izvedenec ni bil postavljen s strani sodišča in zato v pravdnem postopku ni deloval kot sodnikov pomočnik, temveč kot pomočnik stranke. Pritožba navaja, da je bil obdolženec v inkriminiranem obdobju vpisan v imenik sodnih izvedencev, kar nima nobene teže, saj je tudi tedaj veljavni Zakon o sodiščih sodne izvedence opredeljeval kot osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede določenih strokovnih vprašanj (84. člen ZS). Za odločitev je poleg tega ključno, da obdolženec svojega mnenja ni podal pred sodiščem, kot to prikazuje pritožba, temveč ga je izdelal na zahtevo stranke še pred začetkom sodnega postopka.
začasni skrbnik zapuščine - stroški začasnega skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer
Ker dediči še niso podali dednih izjav, lahko do delitve dediščine nastopajo kot skupnost dedičev, torej lahko samo vsi skupaj od dolžnice zahtevajo prostovoljno ali prisilno izpolnitev obveznosti. Upoštevaje ostale okoliščine (sorodstveno razmerje, visok znesek terjatve) je sodišče prve stopnje pravilno sledilo predlogu in za skrbnika imenovalo enega od dedičev.
Začasni skrbnik zapuščine ima položaj skrbnika za poseben primer, ki ga nadzoruje CSD. Temu mora poročati, CSD lahko skrbnika tudi razreši. Prav tako se mora skrbnik posvetovati s sodediči in jim odgovarja za škodo. S tem so po mnenju sodišča druge stopnje zadosti varovani interesi vseh sodedičev.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 208, 208/1.
prekinitev postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - predlog za nadaljevanje postopka - sklep o nadaljevanju postopka - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve razmerje med zpp in zfppipp - poziv stečajnemu upravitelju
Neobstoj pravočasnega upnikovega (tožeče stranke) predloga za nadaljevanje postopka lahko vpliva le na (nadaljno) odločitev o utemeljenosti zahtevka, ne predstavlja pa ovire za nadaljevanje postopka.
Kot poziv sodišča stečajnemu upravitelju, da naj prevzame pravdo, je po sodni praksi mogoče šteti vročitev sklepa o nadaljevanju postopka.
ZIZ člen 183, 189, 189/2, 189/3, 191, 191/2, 191/3. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-3, 132/4, 132/4-1.
vpliv začetka postopka osebnega stečaja na izvršilni postopek - domik nepremičnine kupcu - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - domik nepremičnine drugemu najboljšemu ponudniku - oprostitev položitve kupnine - edini upnik
Za presojo vpliva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom je odločilno stanje izvršilnega postopka v trenutku začetka stečajnega postopka, saj v tem trenutku po samem zakonu nastopijo posledice, kot jih predvideva 132. člen ZFPPIPP. Ker je bil v predmetnem izvršilnem postopku ob začetku stečajnega postopka sklep o domiku nepremičnine kupcu nedvomno že razglašen, pogoji za prekinitev izvršilnega postopka niso bili izpolnjeni. Pri tem pa je opozoriti, da zakon v primeru, ko kateri izmed naslednjih najboljših ponudnikov pristane na položitev kupnine, niti ne predvideva novega sklepa o domiku, saj je slednji v takem primeru potreben zgolj zato, da se zagotovi identiteta kupca, navedenega v sklepu o domiku in v kasneje izdanem sklepu o izročitvi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice na kupca v zemljiški knjigi. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila nepremičnina prodana z višanjem ponudb na javni dražbi. Javna dražba - in posledično prodaja - pa je bila v obravnavanem primeru opravljena pred začetkom stečajnega postopka in do tedaj tudi ni bila razveljavljena. Ob upoštevanju vsega navedenega tako začetek stečajnega postopka nad dolžnikom nima vpliva na predmetni izvršilni postopek.
Sodišče lahko kupca, ki je edini upnik, oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Upnica v tem postopku ni edini upnik, poleg tega pa niti ni predlagala, da jo sodišče oprosti plačila kupnine. Prav tako za odločitev o domiku in izročitvi niso relevantne navedbe upnice o njenem slabem zdravstvenem stanju.
Pritožba utemeljeno graja dokazno oceno, ki zaradi nerazjasnjenih dejanskih okoliščin sklepanja zavarovalne pogodbe ne temelji na oprijemljivih dokaznih zaključkih.
Dokazni zaključek sodišča, da verjame zavarovalni zastopnici, da ni zavajala, je vsebinsko prazen, saj ne temelji na vzročno-posledičnem razlogovanju, ki bi tak sklep utemeljevalo. Tako ni razvidno, zakaj je sodišče verjelo prav zavarovalni zastopnici, oziroma z nasprotnega vidika, zakaj ni verjelo zavarovalcu. Šele takšen kavzalni pristop, tudi v razmerju do doslej zanemarjenih, a pomembnih dejanskih okoliščin primera iz sklepanja konkretne zavarovalne pogodbe, bo omogočil učinkovit preizkus pravilnosti sprejete odločbe.
Tretje tožena stranka je nastopala kot zavarovalniška strokovnjakinja in je bila že iz tega razloga v razmerju do zavarovalca v očitno ugodnejšem, informacijsko močnejšem položaju. Temu primerna pa je bila tudi njena večja profesionalna skrbnost, zaradi česar je bila dolžna ponujati zavarovalne produkte na laikom razumljiv način.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev - denarna sredstva - sredstva na bančnem računu - skupno premoženje zapustnika in njegove pokojne žene - razpolaganje dediča z zapuščino - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig denarnih sredstev - darilo dediču - darilo, dano zakoncu - prihodki
Denarna sredstva na dan zapustnikove smrti zapustniku niso več pripadala. Volja zapustnika ni bilo le prenakazilo denarnih sredstev, ampak darilo ženi. Zahtevek za ugotovitev, da sodi polovica zatrjevanih denarnih zneskov (10.500 EUR, 710 EUR in 420 EUR) v zapuščino po pokojnem, ker gre za sredstva, ki predstavljajo skupno premoženje zapustnika in njegove žene, tako ni utemeljen.