• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 34
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 827/2018
    31.1.2019
    DELOVNO PRAVO
    VDS00021394
    ZDR-1 člen 40.
    konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - neto - sodna pristojnost - zavrženje dela tožbe - davki - prispevki - bruto in neto znesek - enostranski odstop
    Enostranski odstop od dogovorjenega spoštovanja konkurenčne klavzule po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni možen.

    Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS sodba opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018, je nadzor in pravilnost plačevanja davkov in prispevkov v pristojnosti davčnih organov, zato sodišče v sporu med delavcem in delodajalcem ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Na podlagi navedenega stališča je pritožbeno sodišče zaključilo, da odločanje o davkih in prispevkih v obravnavanem individualnem delovnem sporu ni več v sodni pristojnosti.
  • 42.
    VDSS Sklep Pdp 667/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00020360
    ZPP člen 254, 394, 394-10, 395, 396.
    obnova postopka - zavrženje predloga - nov dokaz - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku - razsodnost
    Materialnopravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje, pridobljeno v drugem sodnem postopku, ki ni enako izvedenskemu mnenju, ki je bilo pridobljeno v obravnavani zadevi, nov dokaz, ki bi ga bilo mogoče uveljaviti kot obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP. Zlasti pa ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ne bi mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.
  • 43.
    VDSS Sklep Pdp 850/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00021213
    ZPP člen 154, 158, 158/1.
    odločitev o pravdnih stroških - delna izpolnitev zahtevka - takojšen umik - načelo uspeha - ustavitev postopka
    Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek dne 5. 12. 2017, tožnik pa je podal delni umik tožbe dne 15. 6. 2018 ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek.

    Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.
  • 44.
    VSM Sklep V Kp 37530/2016
    31.1.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00020340
    ZKP člen 83.
    izločitev izjave - sklep o izločitvi dokazov
    Sklep o izločitvi izpovedbe obdolženega D. J. je torej že pravnomočen, saj je o njem že odločal senat Okrožnega sodišča na Ptuju.
  • 45.
    VSC Sklep Cp 13/2019
    31.1.2019
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00020299
    ZZZDR člen 106a, 106a/1.
    stiki otroka - tretja oseba - stiki v korist otroka
    Stiki otroka s tretjo osebo morajo biti v otrokovo korist.
  • 46.
    VSK Sklep I Cpg 233/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00020374
    ZPP-UPB3 člen 355, 355/2.
    sale and lease back - odstop od pogodbe - odškodnina zaradi razveze pogodbe - razveljavitev prvostopenjske sodbe - solidarno poroštvo
    Tožena stranka pa pravilno opozarja, da je nevzdržno, da tožeča stranka obdrži prejeta plačila (kot rečeno v znesku 2.693.823,80 EUR), pridobi pravico zahtevati v zvezi z odstopom zapadle obveznosti in še obdrži v lasti predmet leasinga. V predmetni leasing pogodbi in Splošnih pogojih ni za primer, ko ne pride do prodaje predmeta leasinga, nobenih določb, ki bi leasingodajalca zavezovale k upoštevanju vrednosti predmeta leasinga pri izračunu višine odškodnine (za kar v večjem delu zahtevka gre). Zato je treba uporabiti splošna načela odškodninskega prava. Leasingodajalec zaradi razveze pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega v katerem bi bil, če do razveze ne bi prišlo, odškodnina ne sme presegati škode.
  • 47.
    VSL Sodba II Kp 43158/2016
    31.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00019052
    KZ-1 člen 228, 228/1.
    kaznivo dejanje poslovne goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje
    V tenorju obtožbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena kot subjektivnega znaka kaznivega dejanja poslovne goljufije, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja in ne kaznivega dejanja poslovne goljufije.

    Tožilka šele v pritožbi lažnivost obljube in odsotnost namena plačati račun podkrepi z navedbami, da obtoženkin transakcijski račun ni bil blokiran, da je prejemala nakazila na račun in plačevala druge storitve, tedaj sama odločala, katere stvari bo plačala in katere ne, da so poslovne težave nastopile šele kasneje in da je v zagovoru navajala, da bi oškodovanki plačala z gotovino, če bi bilo nujno. Iz konkretnega opisa dejanja v obtožbi vse te okoliščine niso razvidne, za konkretizacijo lažnivosti obljube pa navedbi, „da nato računa ni plačala“ in „da tega namena tudi ni imela“, ne zadoščata.
  • 48.
    VSM Sklep I Ip 894/2018
    31.1.2019
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00019137
    OZ člen 45, 45/1, 46, 46/2, 51, 51/2. ZZZDR člen 130a. ZIZ člen 17, 20a, 29a. ZPP člen 8,95, 97, 154, 154/2, 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - obličnost dogovora - preživnina za polnoletnega otroka - razpis naroka za glavno obravnavo - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nepotrebni dokazi - prosta ocena dokazov - načelo kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pisno pooblastilo odvetniku - dokazna ocena - prava in resnična volja - redno šolanje kot pravni standard - zavrnitev dokaznih predlogov
    Morebitni ustni dogovor v zvezi s spremembo v izvršilnem naslovu opredeljene višine preživnine, četudi bi obstajal, ne bi imel pravnega učinka (smiselna uporaba 130a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Učinkovanje načela neposrednosti v izvršilnem postopku je prilagojeno namenu in ciljem tega postopka. Sodišče opravi narok, če tako določa zakon oziroma, če oceni, da je potreben (29.a člen ZIZ). Pravica stranke do izvedbe vseh predlaganih dokazov ni absolutna in zato sodišče v skladu z določbo 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče tako lahko zavrne nepotrebne oziroma nerelevantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in tudi ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča prve stopnje. Dolžnik pa nima pravnega interesa za ugotavljanje prave volje upnika.
  • 49.
    VSL Sklep I Cp 14/2019
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00019177
    ZPP člen 115, 365, 365-3.
    sodni tolmač - nagrada in stroški sodnega tolmača - povračilo stroškov - stroški za pristop na narok - preklic glavne obravnave - preložitev glavne obravnave - preložitev naroka - vabilo na narok - obvestilo o preklicu naroka
    Sodni tolmač je pravilno sklepal, da je po večkratni preložitvi naroka, na katerega je bil povabljen, dolžan pristopiti na narok 10. 5. 2018, ker iz obvestil, ki jih je prejel, ni mogel vedeti, da se je sodišče odločilo za drugačno vodenje glavne obravnave in da njegova navzočnost 10. 5. 2018 na naroku ne bo potrebna. Ker stroškov sodni tolmač ni povzročil po lastni krivdi, je do njih upravičen.
  • 50.
    VDSS Sodba Psp 421/2018
    31.1.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00021518
    ZPIZ-2 člen 63.
    invalidnost
    Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.
  • 51.
    VDSS Sodba Psp 38/2019
    31.1.2019
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00021979
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 93.
    invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti
    Po ustaljeni sodni praksi je obseg sodne presoje dokončnega upravnega akta v materialnem in procesnem smislu vezan in tudi omejen na dejansko stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
  • 52.
    VSL Sodba II Kp 31924/2015
    31.1.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00020491
    KZ-1 člen 53, 53/2, 57, 58, 59, 59/4, 60.
    razširjena pogojna obsodba - preizkusna doba - rok za preklic pogojne obsodbe - olajševalne okoliščine - sprememba po uradni dolžnosti - sprememba odločbe o kazenski sankciji
    Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko takšno odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
  • 53.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 630/2018
    31.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00021719
    ZPP člen 180, 180/3, 324.. ZFPPIPP člen 60, 60/5, 60/5-2, 296.
    odpravnina - stečaj - umik tožbe - iura novit curia
    V sodni praksi je umik tožbe opredeljen kot jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožnika, da umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če tožena stranka v to privoli, kadar je njena privolitev potrebna) izdaja sklepa o ustavitvi postopka. O delu tožbe, ki ni zajet z delnim umikom, sodišče mora odločati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da izjave o umiku tožnik ni podal, zato je bilo v skladu z določbo 324. člena ZPP dolžno odločiti o tožbenem zahtevku.
  • 54.
    VSM Sklep IV Kp 6129/2014
    31.1.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00020342
    ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZKP člen 76, 76/3.
    predlog za taksno oprostitev - nepopolna vloga - dopolnitev vloge
    Ko torej tudi obsojenec v pritožbi ne zanika, da v danem roku ni izpolnil navodil sodišča.
  • 55.
    VSM Sklep I Cpg 15/2019
    30.1.2019
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM00019447
    ZIZ člen 277, 277/1, 278, 278/1.. ZPP člen 2, 2/1.
    zavarovanje z začasno odredbo - trajanje začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja
    V sklepu, s katerim sodišče izda začasno odredbo, sodišče tudi odloči, koliko časa naj odredba traja. S potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, začasna odredba preneha veljati po samem zakonu.
  • 56.
    VSL Sklep Cst 58/2019
    30.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00019331
    ZFPPIPP člen 234, 234/3, 423, 423/2. ZPP člen 365, 365-1.
    sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave - začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
    V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva tudi določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP lahko izpodbija samo družbenik dolžnika. Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži le družbenik dolžnika.
  • 57.
    VSC Sodba Cpg 208/2018
    30.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00019964
    ZPP člen 184, 184/2,184/3. ZPSPP člen 21, 22. OZ člen 165, 299, 378.
    podnajemna pogodba - sprememba tožbe - istovetnost zahtevka - škoda - zapadlost - zamuda
    Sprememba tožbe oziroma sprememba istovetnosti zahtevka (drugi zahtevek 184. člena ZPP) bi bila ob nespremenjenem zahtevku lahko podana le v primeru, ko bi se dejanska podlaga tožbe spremenila v tolikšni meri, da bi šlo za povsem drugačno dejansko stanje (npr. ko bi namesto stroškov v zvezi z grškimi stebri, beljenjem in izdelavo grafik na steklu zahtevala stroške za nekaj povsem drugega), do česar pa v obravnavani zadevi ni prišlo. Tožnica (najemnica) torej ima aktivno legitimacijo za predmetni tožbeni zahtevek (za povračilo stroškov za vzpostavitev poslovnega prostora oddanega v podnajem v prejšnje stanje) zoper toženca (podnajemnika). Ker temelji toženčeva obveznost na veljavni pogodbeni podlagi (pogodbi o podnajemu z aneksom in dogovoru, ki je razviden iz toženčeve izjave), posledično pa tudi na v izpodbijani sodbi izpostavljenih določbah 21. in 22. člena ZPSPP, in ker je toženec pogodbeno zavezo kršil, gre za poslovno odškodninsko odgovornost toženca in tožnica utemeljeno zasleduje svoj pogodbeni interes oziroma plačilo njej nastalih stroškov vzpostavitve v prejšnje stanje. V pritožbi izpostavljeno lastništvo stvari zato glede na povedano ni relevantno, saj je toženec posegel v tožničin pogodbeni interes in ji s tem povzročil lastno škodo, pa čeprav gre neprerekano za poškodovanje stvari v tuji lasti.
  • 58.
    VSL Sklep II Cp 51/2019
    30.1.2019
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00019375
    SPZ člen 75, 75/1. ZIZ člen 273, 273/1-3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - poseg v lastninsko pravico - prepovedana imisija
    Pri tožbenem zahtevku, ki temelji na določbi prvega odstavka 75. člena SPZ, mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.

    Z začasno odredbo tožeča stranka zahteva prepoved vgradnje zaključnega sloja asfalta, torej povsem konkretno opustitev na nepremičnini prvotožene stranke. Ta opustitev po eni strani, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, na opustitev poseganja v lastninsko pravico tožeče stranke (oziroma na odvodnjavanje) v ničemer ne bi vplivala, torej ne ustreza namenu zavarovanja, saj sploh ne ureja spornega razmerja. Gre za nekaj drugega, nekaj kar morda je (tožeča stranka ugiba, da prvotožena stranka po rekonstrukciji ceste ne bo naklonjena takojšnjemu ponovnemu razkopavanju iste ceste) morda pa tudi ni povezano s tožbenim zahtevkom.

    S prepovedjo asfaltiranja se tudi v ničemer ne varuje uveljavljanega tožbenega zahtevka. Njegova izvršitev z vidika tožeče stranke zaradi asfaltiranja ne bo onemogočena niti otežena. To, da bi bila izpolnitev zahtevka morda cenejša, če tožena stranka prej ne bo izvedla asfaltiranja (in bo morda zato raje izvršila sodno odločbo), ne ustreza zahtevam ZIZ za izdajo začasne odredbe.
  • 59.
    VSL Sodba II Cp 2072/2018
    30.1.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00019576
    OZ člen 179, 182.
    odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - nova škoda in dodatna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
    Drži očitek, da je bila tožnica zaradi nove škode znova in za dalj časa praktično iztrgana iz svojega socialnega okolja in to v času, ko bi se morala spet (začeti) pobirati po predhodnem zdravljenju. To je dodatno oteževalno in očitno kvarno vplivalo na njeno psihično stanje, ustvarjanje poklicne kariere, postavljanje temeljev za družinsko življenje in to prav v času, ko je bila tožnica v svojih zgodnjih tridesetih letih, ko je za tovrstno rast (najbolj) plodno obdobje.
  • 60.
    VSL Sodba II Cp 1890/2018
    30.1.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00019648
    ZPP člen 3, 3/3, 214, 318, 318/1, 318/1-4, 319, 319/2. ZFPPIPP člen 299a.
    zamudna sodba - izločitvena pravica v stečajnem postopku - priposestvovanje - prijava izločitvene pravice - ugovor res iudicata - splošno znana dejstva - splošno znana in sodno znana dejstva - podatki AJPES
    Potek stečajnega postopka v nasprotju s pritožbenim naziranjem ni splošno znano dejstvo v smislu 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP v zvezi z 214. členom istega zakona. Za splošno znana dejstva velja standard širše notornosti. Dejstvo mora biti znano širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Sodno znana dejstva, za katera sodišče izve v drugem postopku, niso splošno znana. Ker bi jih moralo sodišče preverjati v drugem sodnem postopku, bi na ta način zunaj procesno ugotavljalo dejansko stanje. S tako ugotovljeno zunajprocesno stvarnostjo sodbe ni mogoče utemeljevati. Zato tudi podatkom iz AJPES-a ni mogoče pripisati pomena splošno znanega dejstva. Ker v obravnavanem primeru torej tudi zatrjevanje kolizije v tožbi zatrjevanih in splošno znanih dejstev ni bilo, je pravilna presoja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 34
  • >
  • >>