izločitev dokazov - obtožnica - dokazno sredstvo - dokazne prepovedi
Predmet izločitve so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa obtožnica, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Obtožnica namreč ni listina, na katero bi sodišče lahko oprlo sodno odločbo in zato ni dokaz, ki bi se lahko izločil iz spisa na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP (tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 16669/2016 z dne 7. 12. 2017). Kljub temu da pritožba tega ne izpostavlja, pa pritožbeno sodišče opozarja, da enako velja tako za druge akte državnega tožilstva (kot je zahteva za preiskavo) kot tudi za sodne odločbe (sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 12533/2012 z dne 23. 3. 2017), ki jih je sodišče prve stopnje izločilo iz spisa kot nedovoljen dokaz, pa tudi kazenska ovadba po stališču sodne prakse ni dokazno sredstvo (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 1674/2012 z dne 7. 4. 2017). Navedeni akti, vključno z obtožnico tako niso uvrščeni med dokazne prepovedi in se iz spisa po 83. členu ZKP ne izločajo. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje z izločitvijo obtožnice (in drugih omenjenih aktov) nepravilno uporabilo določbo 83. člena ZKP, saj z morebitno izločitvijo obtožnice ne bi bilo več predmeta obtožbe in obtoženca, zaradi česar se postopek ne bi mogel končati z zakonito sodbo, kot to pravilno navaja pritožnik.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - res iudicata
Res je sicer, da je bil toženec neskrben, ko v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnil že prvotno vloženega predloga, vendar pa je, ob upoštevanju 108. člena ZPP, sankcija za takšno opustitev lahko le zavrženje prvega (nepopolnega) predloga, ne pa tudi zavrženje novega (tokrat popolnega) predloga, ki je bil vložen v roku, ki je bil za plačilo takse določen v plačilnem nalogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018717
ZPP člen 154, 154/1, 360, 360/1. ZIZ člen 67.
neupravičena izvršba - nasprotna izvršba - pogoji za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - odškodnina - škoda - stroški nasprotne stranke v izvršilnem postopku - preplačilo dolga
Predlog za nasprotno izvršbo je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva le vračilo tistega, z izvršbo prejetega, zneska, do katerega upnik ni upravičen, plačilo odškodnine za povzročeno škodo, ki naj bi jo storil upnik, pa ni in ne more biti predmet predloga za nasprotno izvršbo.
Če dolžnik meni, da mu je upnik z neupravičeno izvršbo povzročil kakršnokoli škodo, lahko navedeno uveljavlja le v pravdnem postopku, ne pa v postopku nasprotne izvršbe, ki je namenjen le vrnitvi zneska, ki predstavlja preplačilo dolga. Vse navedbe, ki jih dolžnik podaja v zvezi s tem, kako je prišlo do dolga po sklepu o izvršbi, bi dolžnik lahko uveljavljal zgolj v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
oporočno dedovanje - zakonito dedovanje - nujni dedič - pravica do nujnega dednega deleža - dediči drugega dednega reda
Ker je zapustnik napravil oporoko, je nastopilo oporočno dedovanje, čemur nobeden od zakonitih dedičev ne nasprotuje oz. veljavnosti oporoke ne izpodbija. Oporočno razpolaganje (svoboda testiranja) je omejeno le z institutom nujnega dednega deleža. Pritožnik, ki je zapustnikov nečak, ni oseba iz kroga zakonitih dedičev, ki ima pravico zahtevati del zapuščine, zato pravice do nujnega dednega deleža nima.
Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da toženi stranki ni mogoče pripisati krivde za pravdne stroške, ki so tožeči stranki nastali z njeno neutemeljeno vložitvijo tožbe pred sodiščem v Sloveniji, čeprav iz Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah izhaja, da za tak spor ne more biti pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Čeprav je tožena stranka neutemeljeno ugovarjala pristojnosti sodišča v Avstriji, s tem ni mogla zakriviti stroškov, ki so tožeči nastali zaradi njene neutemeljene vložitve tožbe v Sloveniji. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške po krivdnem načelu, posebno še, ker gre za dva ločena postopka v različnih državah. Toženi stranki ni mogoče vzeti možnosti, da se zoper zahtevke tožeče stranke brani z vsemi razpoložljivimi ugovori. Da bi šlo za zlorabo pravic pa pritožnica ne zatrjuje. V pravdnem postopku je načelo krivde dopolnilni, ne pa temelji kriterij za povračilo stroškov. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o pravdnih stroških zato pravilno uporabilo kriterij uspeha strank v pravdi kot temeljno merilo, saj ni sprejemljivo, da bi o stroških celotnega postopka odločilo po načelu krivde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019307
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-3, 454, 454/2, 458, 458/1, 495. ZPreZP-1 člen 14, 14/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljena dejstva - nedopustni pritožbeni razlogi - odločitev brez izvedbe naroka - stroški izterjave - stroški postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala izvedbe naroka za glavno obravnavo. Tako kot sodišče prve stopnje pa tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da v tej zadevi ne bi bilo mogoče odločiti zgolj na podlagi pisnih dokazov. Zato je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje izvesti narok za glavno obravnavo neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno kot stroške izvršilnega postopka priznalo nadomestilo stroškov izterjatve po 14. členu ZPreZP-1. Takšna odločitev ni v skladu z določilom tretjega odstavka 14. člena ZPreZP-1, po katerem se stroški izterjave iz prvega odstavka tega člena ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.
ZPP člen 324, 324/3, 319, 319/3.. ZIZ člen 3, 55, 55/1.
pobot v izvršilnem postopku - procesni pobot
V izvršilnem postopku se opravi samo izvršba za poplačilo denarne terjatve v skladu s 3. členom ZIZ in ta preprečuje procesni pobot v izvršilnem postopku. Mogoč je materialnopravni pobot. V pobot uveljavljana terjatev v izvršbi mora biti nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi1.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki - materialno procesno vodstvo - pravilna uporaba materialnega prava - izkoriščenost pravnih sredstev - pravno priznana oblika nepremoženjske škode
Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je odločilno, ali se je sodnik v dani situaciji pregrešil zoper profesionalne standarde sodniške službe na način, da gre za kvalificirano stopnjo napačnosti postopkovnega ravnanja ali sodniške odločitve.
Odškodninski spor in v njem vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, je mogoč samo, kadar oškodovanec nima ali tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je bil za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode in ko je šlo za najhuje oblike protipravnosti.
ZGD-1 člen 481, 481/4, 481/5. ZFPPIPP člen 326, 341, 341/7, 347, 347/2, 347/2-1, 347/2-4.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prenehanje predkupne pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - prodaja na javni dražbi - prodaja poslovnega deleža - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - skupna prodaja več poslovnih deležev - najvišja cena - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po oceni pritožbenega sodišča je zmotno pritožbeno stališče pritožnika, da mu je sodišče z odločitvijo o skupni (paketni) prodaji obeh poslovnih deležev na javni dražbi onemogočilo uveljaviti predkupno pravico le na enem poslovnem deležu. Z odločitvijo o prodaji dveh poslovnih deležev kot celote, predkupnemu upravičencu ni prenehala predkupna pravica na nobenem od poslovnih deležev, saj se s sklepom o prodaji ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca.
Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni zagotovilo pravice do sodnega varstva, ker mu najprej ni priznalo pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prodaji z argumentacijo o preuranjeni zahtevi za sodno varstvo, sedaj pa mu očita, da je s pritožbo zoper sklep o soglasju prepozen. Po zavrženju pritožbe predkupnega upravičenca zoper sklep o prodaji, je predkupni upravičenec neutemeljeno pričakoval, da bo lahko v primeru uspešne prodaje, v naslednji fazi postopka prodaje, s pritožbo zoper sklep o soglasju k prodajni pogodbi dosegel spremembo odločitve o prodaji. Moral bi predvideti, da bo moral v primeru, če se odloči za nakup obeh poslovnih deležev, kot tudi v primeru, če bo vztrajal pri nakupu le enega od dveh poslovnih deležev, to svojo pravico uveljaviti na pravilen način v postopku izvedbe prodaje na javni dražbi, ne pa s pritožbo zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020057
OZ člen 478, 488, 490, 494. SPZ člen 8, 105, 107, 108, 266. ZZK-1 člen 3, 12.
pravna napaka - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - jamčevanje za pravne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - ustrezna skrbnost - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - enostranski pravni posel - dejanska etažna lastnina - sporazum - predmet prodajne pogodbe - povezanost objekta in zemljišča - zahtevek za znižanje kupnine - znižanje kupnine
Nelegalna gradnja (to je gradnja brez gradbenega dovoljenja) predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 494. členu OZ.
Predmet kupne pogodbe, čeprav toženec ni bil etažni lastnik, je konkretno določeno stanovanje s teraso. To jasno izhaja tako iz vsebine pogodbe kot drugih izvedenih dokazov, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje in kažejo, kakšna je bila volja pogodbenih strank. Dejstvo je sicer, da tožnik na podlagi sklenjene in v zemljiški knjigi izvedene kupne pogodbe ni mogel pridobiti (izključne) lastninske pravice na posameznem delu, ki mu ga je toženec prodal, ampak (le) solastninsko pravico na celotni nepremičnini, vendar pa zoper prodajalca pravne napake na tej podlagi ni uveljavljal.
Kupnina se zaradi ugotovljene napake zniža na podlagi 490. člena OZ v zvezi s 478. členom OZ tako, da se: 1. ugotovi vrednost, ki bi jo imel predmet kupne pogodbe ob nakupu na trgu, če bi bil brez napake, 2. ugotovi vrednost, ki bi jo imel z ugotovljeno napako, 3. razliko med njima izrazi v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju zniža kupnino iz pogodbe. Takšna metoda je v sodni praksi uveljavljena, uporabilo pa jo je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi.
začasno zavarovanje - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - trajanje začasnega zavarovanja - absolutni rok - zakonski rok
Zakonskih določb o najdaljšem možnem trajanju ukrepa začasnega zavarovanja ni mogoče zaobiti na način, da bi se po izteku absolutnega roka začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi v predkazenskem oziroma določeni fazi kazenskega postopka, v isti fazi postopka zoper isto osebo odredilo še začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zelo lahka telesna poškodba - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - poškodba noge
Odškodnina za strah je enotna oblike nepremoženjske škode, čeprav se strah ob samem dogodku dejansko lahko loči od kasnejšega strahu, ki je povezan z izidom zdravljenja. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni bilo razlogov za ta tim. sekundarni strah in da ga tožnik tudi ni trpel. Šlo je le za udarec, zlom je bil s RTG slikanjem izključen, zdravljenje udarnine pa je potekalo običajno brez kakršnihkoli zapletov.
Tožeča stranka je tožbo vložila zoper družbo, ki je postala lastnica spornih nepremičnin že po vknjižbi maksimalne hipoteke.
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej presoditi, ali je tožeča stranka po nasprotni tožbi izkazala, da je bila zaradi vknjižbe maksimalne hipoteke kršena njena lastninska pravica in v primeru, če ugotovi, da je tožena stranka, tožeča po nasprotni tožbi, aktivno legitimirana, ponovno presojati trditve o ničnosti pravnega posla tudi v luči določb OZ o ničnosti pogodbe.
krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti
Krajevna pristojnost je določena z zakonom; težak gmotni položaj pravdne stranke ni razlog, s katerim bi bilo mogoče doseči prenos krajevne pristojnosti na bližnje sodišče.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neutemeljen ugovor - sodelovalna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - prepoved razpolaganja s premoženjem - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - stroški postopka - načelo enakosti pred zakonom - stroški dolžnika - stroški upnika
Sodišče prve stopnje ni odstopilo od veljavne sodne prakse in je na razumljiv način pojasnilo, zakaj upnik s svojimi argumenti ne more biti uspešen. Pri tem se je z vsemi njegovimi argumenti seznanilo, jih obravnavalo ter se do njih opredelilo. Sodišče prve stopnje se je do vsakega od očitkov opredelilo in navedlo, katere šteje kot neutemeljene, katere kot neizkazane, katere kot neodločilne in katere kot tiste, o katerih je sodišče prve stopnje že odločalo, ko je obravnavalo prvi upnikov ugovor proti odpustu obveznosti in ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih človekovih pravic niti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Bistveno enake primere mora torej obravnavati enako. Upnik in dolžnica nista v enakem položaju, saj je dolžnica v postopku osebnega stečaja in mesečno prejema le znesek denarnih sredstev, določen v 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom ZFPPIPP. In ker stroški, nastali v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti niso stroški postopka osebnega stečaja, ki jih ZFPPIPP ureja v 354. in 355. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka za dolžnico ter uporaba določbe 129. člena ZFPPIPP za stroške upnika, v danem primeru ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom.
URS člen 2, 22, 23, 33. ZIZ člen 3, 47, 64, 167, 170, 189, 189/6, 192, 193. ZZZDR člen 51, 51/2.
prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pričakovalna pravica kupca - položaj tretjega - prisilna hipoteka - pogodbena hipoteka - dobra vera pridobitelja hipoteke - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - pravica do izvršbe - splošno načelo sorazmernosti - pravica do zasebne lastnine - pravica do enakega sodnega varstva
Namen izvršilnega postopka je, skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS, zagotoviti poplačilo upnika iz premoženja dolžnika. Cilj izvršilnega postopka pa ne more biti v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve za vsako ceno (ne iz premoženja dolžnika, ampak nekoga tretjega).
Kupec se mora v izvršilnem postopku zavedati, da ne gre za običajno prodajo v dogovoru pogodbenih strank, ampak prisilno prodajo, ki je nerazdružljivo povezana z namenom prisilnega poplačila upnikove terjatve in ustavnim varstvom dolžnika pred izgubo premoženja, ki ne bi bila v skladu z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave). Iz tega izhajajo posebnosti in tveganja pri tovrstni prodaji, s katerimi mora kupec računati, v zameno pa lahko pridobi nepremičnino bistveno pod ocenjeno tržno vrednostjo.
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa ne more veljati v primeru, ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Prodaja celotne nepremičnine, ki spada v skupno premoženje zakoncev, zaradi poplačila dolga enega zakonca pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave drugega zakonca, čeprav nepremičnina, ki je predmet izvršbe, v zemljiški knjigi ni vpisana kot njuno skupno premoženje.
ZD nima določb o (ne)veljavnosti nepristne oporoke. Nepristnost (neavtentičnost, ponarejenost) oporoke pomeni ne nastanek oporoke. Če pravni posel ne nastane, ni predmeta izpodbijanja. Mogoče je vložiti tožbo za ugotovitev nepristnosti take oporoke, ustrezna oblika varstva je tudi ničnostni zahtevek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018890
KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-1, 158, 160, 160/1, 160/4, 168, 168/2. URS člen 1, 39, 39/1. ZKP člen 19.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - posebne določbe o pregonu - obtožno načelo - zasebni tožilec - upravičeni tožilec - uradna oseba - funkcionar - svoboda izražanja - razžalitev - namen zaničevanja
V 19. členu ZKP je urejeno obtožbeno načelo ali načelo akuzatornosti. Funkcijo pregona lahko opravlja le upravičeni tožilec. Od uveljavitve Novele KZ-1C je v obravnavanem primeru upravičeni tožilec le zasebni tožilec, ne pa več državni tožilec. Iz razlage sprememb, ki jih je prinesla Novela KZ-1C in so objavljene v Poročevalcu Državnega zbora dne 21. 5. 2015, izhaja, da je bila sprememba drugega odstavka 168. člena KZ-1 predlagana zato, da bodo politični funkcionarji izvršilne veje oblasti in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, pregon lahko izvrševali le še preko zasebne kazenske tožbe in ne več na podlagi njihovega predloga. Sprememba se nanaša na uradne osebe - funkcionarje iz 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in občinske svetnike), na funkcionarje Vlade Republike Slovenije (predsednika vlade, ministre, državne sekretarje) in na funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, to je na župane in podžupane. Na ta način pa se sorazmerno okrepi varstvo svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), tako da bodo kazensko pravni (represivni) posegi države (način pregona) nekoliko bolj omejeni znotraj sistema ustavne demokracije Slovenije (1. člen Ustave), kar je tudi v skladu z načelom "ultima ratio".
V času izdaje izpodbijane sodbe državni tožilec ni bil upravičeni tožilec, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo (393. člen ZKP), obtožnico državnega tožilca pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - posledice prometne nezgode - posebno huda telesna poškodba - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - dodatek za tujo nego in pomoč - objektivna in subjektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - mnenje izvedenca - sodna praksa - hospitalizacija - urna postavka - zapadlost odškodninske terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravilno določena v znesku 7.500 EUR, kajti po nezgodi tožnik šepa in ima številne večje brazgotine po obeh spodnjih udih in v področju medenice.
Glede obsega tuje pomoči je bil zahtevek utemeljeno zavrnjen za obdobja, ko je bil tožnik hospitaliziran, saj mu je bila v tem obdobju zagotovljena tuja pomoč in nega v okviru institucij, zaradi česar pomoč družinskih članov ni bila objektivno potrebna.
Odškodninska terjatev iz naslova nepremoženjske škode zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda - kar je praviloma s koncem zdravljenja.
ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe. Zatrjevani ustni dogovor se nanaša na bistveno sestavino najemne pogodbe (trenutek začetka obveznosti plačevanja najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa zanj ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 51. člena oziroma tretjega odstavka 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi odmeno za krajše obdobje.