CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00021259
ZPP člen 13, 285. ZVEtL-1 člen 52, 52/1. SPZ člen 99. ZTLR člen 29, 55. ZZD člen 265.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - nepremičnina v družbeni lasti - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - upravljanje z nepremičninami - priposestvovanje pravice stvarne služnosti - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica do posesti - pripadajoče zemljišče - plačilo uporabnine - uporabnina za nepremičnino - uporaba dela nepremičnine - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - uveljavljanje ničnosti odločbe o denacionalizaciji - materialno procesno vodstvo
Obravnavana nepremičnina je bila olastninjena in na podlagi določb ZDen vrnjena bivši lastnici. Vrnjena je bila v last in posest z denacionalizacijsko odločbo v letu 2006, vendar je bila že s 88. členom ZDen, od uveljavitve v letu 1991, izvzeta iz pravnega prometa, kar pomeni, da na njej stvarne pravice (ne lastninske pravice ne stvarne služnosti) ni bilo mogoče pridobiti niti s priposestvovanjem.
Ko je ugotovilo, da je kabel tega dne oviral pot kupcev tako, da se je nahajal približno pol metra izpod pulta na pohodni poti, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali tako puščen predmet na tleh lahko predstavlja nedopustno ravnanje, in z vprašanjem, ali bi bilo mogoče škodni dogodek ob potrebni skrbnosti preprečiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zaključek degustacije ni bil nepričakovan dogodek ter da bi moral toženkin zavarovanec neposredno po zaključku degustacije kabel pospraviti, da ne bi oviral pohodnih površin.
Sodišče prve stopnje je premalo upoštevalo dejstvo, da je kabel ležal zvit na tleh na pohodni površini ter da je tožnica prišla izza vogala. Če bi šlo za večjo, višjo oviro, bi jo tožnica najbrž lažje opazila. Po drugi strani je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstvo, da je, kljub temu, da mora vsak najprej poskrbeti za svojo lastno varnost, trgovina takšen prostor, kjer so na policah naloženi artikli in je pogled kupca praviloma usmerjen v artikle. Po oceni pritožbenega sodišča je odgovornost toženkinega zavarovanca, ker ni pravočasno, to je nemudoma po zaključku degustacije, pospravil kabla pod strop in s tem ni pravočasno odvrnil predvidljivih vzrokov za tožničino poškodbo, večja kot tožničina odgovornost zaradi nepazljivosti in neskrbnosti.
ZKP člen 527, 527/1. ZKP člen 522. BRSI člen 8, 8/1, 8/1-5.
izročitev zahtevane osebe - pogoji za izročitev - milejši predpis - absolutno zastaranje kazenskega pregona
Senat sodišča prve stopnje je ravnal pravilno, ko je za presojo pogojev za izročitev zahtevane osebe državi prosilki uporabil za zahtevano osebo milejši predpis, to je v času, ko bi naj storil preostalih devet kaznivih dejanj po dveh obtožnicah pristojnih državnih tožilstev države prosilke iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Glede na čas storitve kaznivih dejanj in zagrožene kazni zanje je pravilno ugotovilo, da je kazenski pregon absolutno zastaral po pravu Republike Slovenije kot zaprošene države, s čimer je nastopil obligatorni razlog za zavrnitev predaje zahtevane osebe iz 5. točke prvega odstavka 8. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o izročitvi (BRSI).
sodna pristojnost - upravna pristojnost - civilnopravno razmerje - pravdni postopek - upravna odločba - izvršitev upravnega akta - priključitev na javno kanalizacijo - zavrženje tožbe
Tožnica v tem pravdnem postopku dejansko zahteva izvršitev tuje upravne odločbe. To sicer iz tožbenega zahtevka ne izhaja izrecno, vendar pa glede na predložen sklep z dne 18. 3. 2011 o tem ni dvoma. Civilni pravdni postopek pa ni postopek, v katerem bi stranka lahko zahtevala izvršitev take odločbe.
izvršilni naslov - preživnina - prenehanje obveznosti plačevanja preživnine - dogovor o preživnini, sklenjen pri Centru za socialno delo (CSD)
Izvršilni naslov prestavlja izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon ali ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Takrat veljavni ZZZDR je določal, da kadar starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru, kadar se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok pa lahko naknadno predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Sodišče namreč lahko v primeru, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, takšen predlog zavrne. To pomeni, da sporazum, ki je bil sklenjen s takratnima zakonitima zastopnikoma mladoletnih otrok z dne 7. 9. 2011 ne predstavlja izvršilnega naslova, saj le tega lahko predstavlja odločba sodišča ter sporazum, za katerega drug zakon določa, da je izvršilni naslov. V konkretnem primeru gre za nekakšen dogovor, katerega vsebino mora preveriti sodišče po predlogu ene od strank.
krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti
Krajevna pristojnost je določena z zakonom; težak gmotni položaj pravdne stranke ni razlog, s katerim bi bilo mogoče doseči prenos krajevne pristojnosti na bližnje sodišče.
postopek osebnega stečaja - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - neutemeljen ugovor - sodelovalna dolžnost - načelo vestnosti in poštenja - prepoved razpolaganja s premoženjem - dolžnikovo premoženje, ki gre v stečajno maso - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - stroški postopka - načelo enakosti pred zakonom - stroški dolžnika - stroški upnika
Sodišče prve stopnje ni odstopilo od veljavne sodne prakse in je na razumljiv način pojasnilo, zakaj upnik s svojimi argumenti ne more biti uspešen. Pri tem se je z vsemi njegovimi argumenti seznanilo, jih obravnavalo ter se do njih opredelilo. Sodišče prve stopnje se je do vsakega od očitkov opredelilo in navedlo, katere šteje kot neutemeljene, katere kot neizkazane, katere kot neodločilne in katere kot tiste, o katerih je sodišče prve stopnje že odločalo, ko je obravnavalo prvi upnikov ugovor proti odpustu obveznosti in ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti. Sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih človekovih pravic niti pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakonodajalec ne bi smel različno urejati položajev posameznih pravnih subjektov, pač pa, da mora za razlikovanje obstajati razumen razlog. Bistveno enake primere mora torej obravnavati enako. Upnik in dolžnica nista v enakem položaju, saj je dolžnica v postopku osebnega stečaja in mesečno prejema le znesek denarnih sredstev, določen v 102. členu ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom ZFPPIPP. In ker stroški, nastali v zvezi z ugovorom proti odpustu obveznosti niso stroški postopka osebnega stečaja, ki jih ZFPPIPP ureja v 354. in 355. členu v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, smiselna uporaba določb ZPP o stroških postopka za dolžnico ter uporaba določbe 129. člena ZFPPIPP za stroške upnika, v danem primeru ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom.
Upoštevajoč merilo posebej skrbnega voznika, kolesar ob ugotovljenih okoliščinah za voznika kombija ne bi smel biti nepričakovan, zaradi česar je povsem na mestu zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za popolno oprostitev odgovornosti voznika kombija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020144
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 154, 154/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - vrnitev denacionaliziranega premoženja - višina nadomestila - merila za določitev višine nadomestila - izgubljena korist - zakupnina - normalen tek stvari - ugotavljanje hipotetične najemnine - metoda izračuna izgubljene koristi - prikrajšanje - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - tržna vrednost - stroškovna odločitev - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnika, ki sta dediča po denacionalizacijskem upravičencu, ki mu je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno nepremično premoženje (v naravi kmetijska zemljišča), sta po odločitvi sodišča prve stopnje upravičena do nadomestila (odškodnine) iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen.
ZDen ne določa meril za določanje nadomestila. O primerni metodi mora odločiti sodišče. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je izbira konkretne metode odvisna od narave nepremičnine in okoliščin posameznega primera. Pri presoji koristi je pomemben le položaj upravičenca (ne zavezanca); relevantna je korist, ki bi jo v času od uveljavitve ZDen do vrnitve nepremičnin v last in posest dosegel upravičenec.
Utemeljenost pritožbenih argumentov tožnice, da bi morali biti pravdni stroški v celoti odmerjeni po kriteriju uspeha v pravdi in da uspeha, ki ga je izračunalo sodišče prve stopnje, računsko ni mogoče preizkusiti, je treba najti v dejstvih, da tarifni del Zakona o odvetniški tarifi ne predvideva nagrad za posamezne storitve, in da sta tožnika s tožbenim zahtevkom med postopkom večkrat razpolagala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021795
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/3. ZZK-1 člen 243.
ničnost darilne pogodbe - ničnostna tožba - izigranje upnikov - nedopustna podlaga - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - postopek osebnega stečaja
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da pogodba, ki je sklenjena (z glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato v skladu z drugim odstavkom 39. člena OZ nedopustna. Če je podlaga nedopustna, je pogodba nična. V primeru neodplačne pogodbe pa je ta nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni videl, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.
napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih - prikrajšanje nujnega deleža
Med dediči je očitno spor o dejstvih, od katerih je odvisna ugotovitev razpoložljivega dela zapuščine. Šele po ugotovitvi te vrednosti bo mogoče presoditi, ali in v kakšnem obsegu je bil prikrajšan nujni delež. Za odločanje v sporu glede odplačnosti oziroma neodplačnosti spornih zapustnikovih razpolaganj pa je pristojno pravdno in ne zapuščinsko sodišče.
Kadar dedič, ki uveljavlja nujni delež, zahteva zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v zapuščino, sodišče praviloma napoti na pravdo njega, kar pomeni, da pripade položaj tožnika v pravdi nujnemu dediču, ki zatrjuje, da je bil njegov nujni delež prikrajšan.
zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pobotni ugovor - obstoj terjatve - procesno pobotanje - obstoj dogovora - terjatev iz delovnega razmerja - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da zavrne toženčev dokazni predlog, predstavlja po vsebini v razmerju do predlaganih prič vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Ni prav, da sodišče po eni strani zavrne toženca, češ da svoje terjatve (trditve) ni dokazal, čeprav mu je pred tem samo najprej preprečilo izvedbo ključnih dokazov, s katerimi bi to sploh lahko storil.
Četudi gre po vsebini za nagrado, ki je (lahko) povezana z delovnim razmerjem, to ne pomeni, da je toženec ne (z)more pobotati v okviru te pravde, o čemer sta se zaradi narave procesnega pobotanja že izrekla tako teorija kot tudi sodna praksa.
stroški - potrebnost stroškov - odgovor na ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - obrazloženost ugovora - domneva resničnosti trditev v ugovoru - potrebnost stroškov odgovora na ugovor
V predmetni zadevi ni sporno, da je bil dolžnikov ugovor obrazložen, zato je bila vročitev ugovora upniku v odgovor na podlagi prvega odstavka 57. člena ZIZ obligatorna, sodišče pa je upnika v skladu s prvim in tretjim odstavkom 58. člena ZIZ opozorilo, da bo v primeru, če na ugovor ne bo odgovoril, štelo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (dopis z dne 10. 4. 2014). Upnikov odgovor na ugovor je bil potreben za izvršbo, saj je dolžnik v ugovoru obrazloženo nasprotoval upnikovemu obračunu plač za čas od maja do decembra 2012, prav tako obračunu regresov za letni dopust ter uveljavljal, da je po njegovem obračunu terjatev iz naslova plač in regresov v celoti poplačana ter da dolguje le še del pravdnih stroškov v višini 951,76 EUR. Upnik je na te navedbe moral odgovoriti, sicer bi se štele za resnične in torej ni šlo le za materialnopravna naziranja, kot to dolžnik navaja v pritožbi.
Čeprav je upnik v odgovoru na ugovor priznal plačilo, ki ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru po izteku roka z dne 17. 10. 2016 in za dne 17. 3. 2016 plačanih 3.277,13 EUR umaknil predlog za izvršbo, za kar je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, je treba upoštevati, da je dolžnik v tej vlogi navajal tudi, da je upnikova terjatev v celoti prenehala in predlagal sodišču ustavitev izvršilnega postopka v celoti. Ugovor po izteku roka z dne 17. 10. 2016 je bil upniku vročen skupaj z dopisom z dne 18. 4. 2017, da se bo štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v osmih dneh od njegovega prejema ne bo vložil odgovora (prvi odstavek 58. člena ZIZ). V odgovoru na ugovor je upnik obrazloženo nasprotoval dolžnikovim ugovornim navedbam in vztrajal, da terjatev še vedno ni v celoti poplačana. Ker so posledice upnikove neaktivnosti po tem, ko mu je vročen ugovor po izteku roka, takšne, da so praktično terjale od upnika, da nanj odgovori, so stroški, ki so v tem primeru nastali z odgovorom na ugovor, potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški iz petega odstavka 38. člena ZIZ so namreč vsi tisti stroški, ki so v realni zvezi s ciljem izvršilnega postopka, to pa je poplačilo upnika za terjatev iz izvršilnega naslova.
ZPSPP v 12. členu določa, da se najemna pogodba za poslovno stavbo oziroma za poslovni prostor sklene v pisni obliki. Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna. Predpisana oblika velja tudi za kasnejše spremembe ali dopolnitve pogodbe. Zatrjevani ustni dogovor se nanaša na bistveno sestavino najemne pogodbe (trenutek začetka obveznosti plačevanja najemnine), zato ga ni mogoče uvrstiti pod tretji odstavek 51. člena oziroma pod drugi odstavek 56. člena OZ (ustni dogovor o stranskih točkah). Hkrati pa zanj ni mogoče uporabiti četrtega odstavka 51. člena oziroma tretjega odstavka 56. člena OZ. Z njim se sicer zmanjšujejo obveznosti tožene stranke kot najemnika, vendar se hkrati povečujejo obveznosti tožeče stranke kot najemodajalca, ki za oddajo prostora v najem dobi odmeno za krajše obdobje.
V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi nepravilno zastopanih in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00021124
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZGD-1 člen 414, 415, 418, 418/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - ugovor zoper sklep o zavarovanju - pogoji za začasno odredbo - trditveno breme - dokazovanje nevarnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - družba v postopku likvidacije - varstvo upnikov - nedopustna pritožbena novota - izbris družbe iz sodnega registra - prekinitev postopka pred drugostopenjskim sodiščem
Ker je bistvo oziroma namen začasne odredbe kot sredstva zavarovanja terjatve preprečiti obrezuspešenje bodoče izvršbe, mora upnik, ki takšno odredbo predlaga, navesti dejstva, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči realizaciji njegove terjatve.
Okoliščina, da je toženka v postopku likvidacije, ne izkazuje nevarnosti onemogočitve oziroma otežitve uveljavitve terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00020057
OZ člen 478, 488, 490, 494. SPZ člen 8, 105, 107, 108, 266. ZZK-1 člen 3, 12.
pravna napaka - omejitve javnopravne narave - črna gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - jamčevanje za pravne napake - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - ustrezna skrbnost - etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - enostranski pravni posel - dejanska etažna lastnina - sporazum - predmet prodajne pogodbe - povezanost objekta in zemljišča - zahtevek za znižanje kupnine - znižanje kupnine
Nelegalna gradnja (to je gradnja brez gradbenega dovoljenja) predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena v 494. členu OZ.
Predmet kupne pogodbe, čeprav toženec ni bil etažni lastnik, je konkretno določeno stanovanje s teraso. To jasno izhaja tako iz vsebine pogodbe kot drugih izvedenih dokazov, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje in kažejo, kakšna je bila volja pogodbenih strank. Dejstvo je sicer, da tožnik na podlagi sklenjene in v zemljiški knjigi izvedene kupne pogodbe ni mogel pridobiti (izključne) lastninske pravice na posameznem delu, ki mu ga je toženec prodal, ampak (le) solastninsko pravico na celotni nepremičnini, vendar pa zoper prodajalca pravne napake na tej podlagi ni uveljavljal.
Kupnina se zaradi ugotovljene napake zniža na podlagi 490. člena OZ v zvezi s 478. členom OZ tako, da se: 1. ugotovi vrednost, ki bi jo imel predmet kupne pogodbe ob nakupu na trgu, če bi bil brez napake, 2. ugotovi vrednost, ki bi jo imel z ugotovljeno napako, 3. razliko med njima izrazi v razmerju (odstotku) in 4. v tem razmerju zniža kupnino iz pogodbe. Takšna metoda je v sodni praksi uveljavljena, uporabilo pa jo je tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - posledice prometne nezgode - posebno huda telesna poškodba - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti - dodatek za tujo nego in pomoč - objektivna in subjektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - mnenje izvedenca - sodna praksa - hospitalizacija - urna postavka - zapadlost odškodninske terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti je pravilno določena v znesku 7.500 EUR, kajti po nezgodi tožnik šepa in ima številne večje brazgotine po obeh spodnjih udih in v področju medenice.
Glede obsega tuje pomoči je bil zahtevek utemeljeno zavrnjen za obdobja, ko je bil tožnik hospitaliziran, saj mu je bila v tem obdobju zagotovljena tuja pomoč in nega v okviru institucij, zaradi česar pomoč družinskih članov ni bila objektivno potrebna.
Odškodninska terjatev iz naslova nepremoženjske škode zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda - kar je praviloma s koncem zdravljenja.
vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - vzročna zveza - solidarna odgovornost - višina nastale škode
Glede na jasen opis poteka pretepa, kot ga vsebuje izrek pravnomočne kazenske sodbe, ne more biti nobenega dvoma, da sta tožnika poškodovala oba toženca in da sta mu pri tem povzročila tudi premoženjsko škodo. Toženca vzročne zveze med njunim ravnanjem in nastalo premoženjsko škodo nista uspela izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00021798
ZST-1 člen 16, 21, 21/1. ZUstS člen 43, 44. URS člen 155, 161, 161/1. ZPP člen 206, 206/4.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - prepoved povratne veljave zakona (prepoved retroaktivne uporabe zakona) - vrnitev sodne takse - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča
Ker razveljavitev zakona ne učinkuje za nazaj, odločba ustavnega sodišča ne more učinkovati na pravnomočno odločbo o plačilu sodne takse v pravnomočno končanem pravdnem postopku. Pri tem sklep o odmeri sodne takse ni procesni sklep, ampak je meritorni sklep, s katerim je bil postopek odmere sodne takse pravnomočno končan, saj tožniki plačilnemu nalogu niso ugovarjali in so takso plačali, prav tako pa tudi niso dali pobude za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.
Četrti odstavek 206. člena ZPP omogoča sodišču prekinitev postopka, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče lahko predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja, ki se izda v obliki sklepa. Gre za ukrep sodišča zaradi pospešitve postopka in krepitve pravne varnosti v določenih situacijah, ne pa za pravno sredstvo stranke.