zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pobotni ugovor - obstoj terjatve - procesno pobotanje - obstoj dogovora - terjatev iz delovnega razmerja - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev sodbe
Zaključek sodišča prve stopnje, da zavrne toženčev dokazni predlog, predstavlja po vsebini v razmerju do predlaganih prič vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna. Ni prav, da sodišče po eni strani zavrne toženca, češ da svoje terjatve (trditve) ni dokazal, čeprav mu je pred tem samo najprej preprečilo izvedbo ključnih dokazov, s katerimi bi to sploh lahko storil.
Četudi gre po vsebini za nagrado, ki je (lahko) povezana z delovnim razmerjem, to ne pomeni, da je toženec ne (z)more pobotati v okviru te pravde, o čemer sta se zaradi narave procesnega pobotanja že izrekla tako teorija kot tudi sodna praksa.
začasna odredba - skupno premoženje - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža
Sodišče upniku, skupnemu lastniku, sicer brez predloga ne more nuditi več varstva, kot ga sam želi, ne sme pa mu zavrniti manj varstva, kot bi ga bil upravičen zahtevati. Tudi na polovici stvari obstaja namreč skupnost lastnikov. Še drugače povedano: vsak (idealni) delček premoženja, ki je skupno, je skupen. Skupni lastnik pa ima zato še vedno dispozicijo, da predlaga zavarovanje le dela sicer skupne celote.
fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve v soboto - menični spor - rok za ugovor - pritožba zoper sklep pritožbenega sodišča
Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali na drug dela prost dan v Republiki Sloveniji. Dan, ko je naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, na začetek teka roka za opravo procesnega dejanja ne vpliva. Obveznost vročevalca, da sklep o izvršbi pusti v naslovnikovem predalčniku, je namenjena le temu, da se zagotovi čim večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub vročitvi s fikcijo res seznanil s pisanjem.
Če bi posebne okoliščine konkretnega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper (po 142. členu ZPP vročeni) sklep o izvršbi, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje.
Od obvestila o prispeli pošiljki je imel dolžnik na voljo 15 dni za dvig pošiljke. Kdaj se bo ta rok iztekel, in torej, da bo to na soboto, je bil dolžnik seznanjen že s prejemom tega obvestila, kar bi lahko ustrezno upošteval. Po preteku tega roka je imel še tri dni za vložitev ugovora, tako kot ostali dolžniki v meničnih sporih.
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
KZ-1 člen 74, 74/2, 75, 75/1, 75/2, 76, 76/1. ZFPPIPP člen 61, 303, 303/1, 310, 310/1, 312, 312/2.
stečajni postopek - preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - izločitvena pravica - prerekanje izločitvene pravice - izpodbijanje izločitvene pravice - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem premoženjske koristi - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - napotitev na pravdo - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi
Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku koristi se v skladu s prvim odstavkom 75. člena KZ-1 odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila pridobljena s kaznivim denarjem ali zaradi njega, če pa mu jih ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza premoženjski koristi. Če to ni mogoče, pa se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi. Premoženjska korist se torej primarno odvzame v naravi. In le kadar je le-ta odvzeta v naravi ima upnik, po presoji pritožbenega sodišča, izločitveno pravico, to je pravico, da od stečajnega dolžnika (v skladu z 22. členom ZFPPIPP) zahteva izročitev točno določene stvari (premičnin, nepremičnin, državnih blagovnih rezerv) oziroma odvzete koristi v naravi.
Upoštevajoč merilo posebej skrbnega voznika, kolesar ob ugotovljenih okoliščinah za voznika kombija ne bi smel biti nepričakovan, zaradi česar je povsem na mestu zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za popolno oprostitev odgovornosti voznika kombija.
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude - neizpolnitve obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker sta se pravdni stranki pogodbeno dogovorili, da je dolžna tožena stranka pravilno izstavljen račun potrditi v roku 5 delovnih dni od prejema in obveznost poravnati v roku 45 dni dneva potrditve, je za nastanek zamude bistveno vprašanje, ali je tožena stranka sporna računa dejansko prejela in kdaj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00020899
KZ-1 člen 240, 240/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - dokazna ocena - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - razlogi o odločilnih dejstvih
Odločilno je namreč samo sklepanje zavarovalnih pogodb za avtomobilska zavarovanja, v katerih je obdolženka zavarovance razvrstila v nižje zavarovalne razrede, kot bi jim dejansko pripadali in kot so to tekom postopka potrdile priče, zaposlene pri zavarovalnici, katerih izpovedb pa sodišče prve stopnje ni ocenilo oziroma je sprejelo dokazno oceno, ki je v bistvu v nasprotju z njihovimi izpovedbami.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/2, 9, 9/1, 17, 18, 18.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - pogoji za izdajo - upnikovo trditveno breme - izkazanost pogojev - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena - poziv k dopolnitvi predloga - pravica do izjave - dokazni standard verjetnosti
Stranka, ki zahteva izdajo naloga za zamrznitev, mora zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok (prvi odstavek 18. člena Uredbe) v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje, da je ukrep zavarovanja v obliki naloga nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez naloga poznejša izvršitev sodne odločbe ovirana ali precej otežena.
zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - navedba listin, ki so podlaga za vpis - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
S popolno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju so se spremenila pravila zemljiškoknjižnega postopka. Spremenila so se tudi pravila o tem, katere procesne pomanjkljivosti so odpravljive.
Sodišče je sklep II K 17398/2010 z dne 12. 11. 2017 in plačilni nalog z dne 24. 11. 2017 obsojenki vročilo dne 5. 1. 2018 tako, da ji je navedena pisanja vročila njena stečajna upraviteljica, ki jo je sodišče zaprosilo za vročitev pisanj obsojenki, sodni vročevalec pa je osebno vročitev opravil dne 16.1.2018. Obsojenki je torej sodišče sodni pisanji vročalo na dva načina, pri čemer 117. člen ZKP predvideva, da se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku, lahko pa tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu. Vročanje sodnega pisanja obsojenki po stečajni upraviteljici torej ni predvideno kot eden od načinov vročanja po 117. členu ZKP, kar pomeni, da je do pravilne vročitve obsojenki prišlo šele 16. 1. 2018, ko ji je pisanje osebno vročil pooblaščeni vročevalec kot fizična oseba, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku in ki ga je za osebno vročitev obsojenki angažiralo sodišče, od tega dne pa je začel tudi teči 8-dnevni rok za pritožbo. Sklep II K 17398/2010 z dne 21. 11. 2017 je postal pravnomočen dne 25. 1. 2018, 30-dnevni rok za vložitev predloga za oprostitev stroškov kazenskega postopka pa je glede na zgoraj navedeno začel teči dne 26. 1. 2018 in se je iztekel dne 26. 2. 2018, kar pomeni, da je bil predlog za oprostitev stroškov kazenskega postopka, vložen s strani stečajne upraviteljice obsojenke dne 20. 2. 2018, pravočasen in ga sodišče ne bi smelo zavreči.
začetek stečajnega postopka nad zastaviteljem - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka - prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice - povod za tožbo - izdaja izbrisne pobotnice
Čas, ki ga pritožnica potrebuje za izdajo izbrisne pobotnice, je v njeni sferi, pri čemer je do vložitve tožbe vsekakor imela zadosti časa, da bi v stečajnem postopku vsaj umaknila prijavo terjatve.
Ne samo, da ZFPPIPP v četrtem odstavku 122. člena določa neizpodbojno domnevo, da je bila pritožnica o začetem stečajnem postopku nad zastaviteljem in o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic seznanjena, upravitelj jo je o tem dejstvu celo izrecno obvestil.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - presoja pogojev
Sodišče prve stopnje se je namreč v 4. točki obrazložitve sklepa pravilno sklicevalo na izpolnjene pogoje iz 131. člena ZSKZDČEU za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe ter hkrati v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da pa razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 132. člena tega zakona niso podani. Le v teh, taksativno naštetih primerih, je torej mogoče predlog države izdajateljice pravnomočne sodne odločbe zavrniti, v vseh drugih mora domače sodišče, kot je to z napadenim sklepom storilo sodišče prve stopnje, takšnemu predlogu slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSC00023325
OZ člen 155. ZVPot člen 4, 6, 7, 10. ZPP člen 227, 286.a, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga - prekluzija - edicijska dolžnost - pomivalni stroj - električni udar - stvarna napaka
Pritožbeno sodišče je opravilo obravnavo in na njej odpravilo kršitev postopka, storjeno v pritožnikovo škodo.
Pomivalni stroj, pri uporabi katerega je prišlo do električnega udara, predstavlja stvar z napako, saj ni izdelan pravilno, ker mu manjka v prometu predpostavljena lastnost (varna uporaba električnega aparata), ki jih imajo druge istovrstne stvari oziroma, ker njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje.
ZVEtL-1 člen 3, 29, 43, 43/1, 43/2, 57, 57/1.. ZVEtL člen 18, 26, 26/3. ZNP člen 26, 26/3, 30, 31.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - prenos pravice uporabe - kršitev pravice do izjave - nepravdni postopek - dokazni sklep - narok - udeležba občine - pravica do vložitve pravnega sredstva
ZVEtL-1 kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih v 43. členu primeroma našteva, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh meril hkrati na najprimernejši način določi pripadajoče zemljišče.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - neodplačni prenos premoženja - izpodbijanje zakonske domneve
Ugovor je bil tako vložen le glede obstoja ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej glede neodplačnega prenosa, ki je sicer dokazano s sodbo in niti ni sporno, saj dolžnik priznava, da je nepremičnino neodplačno prenesel na hčer, sporen pa je bil namen sklenitve take pogodbe, ki ga je dolžnik izpodbijal, upravitelj pa temu ni substancirano nasprotoval in sploh ni navedel ničesar o morebitni insolventnosti dolžnika v času sklenitve darilne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00020468
OZ-UPB1 člen 165, 335. 335/1, 352, 352/1, 353.. ZPP-UPB3 člen 7, 212.
zastaranje odškodninske terjatve - pričakovana bodoča škoda - zapadlost odškodninske obveznosti - začetek teka zastaralnega roka - trenutek nastanka škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - dolžna skrbnost oškodovanca - prepozna vložena tožba - oprostilna kazenska sodba - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pomanjkljiva trditvena podlaga
Zastaranje začne teči, ko ima oškodovanec ob običajni vestnosti možnost izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek, to je poznavanje okoliščin, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode. Določena stopnja skrbnosti pa se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
SPZ člen 67, 115, 117. ZPP člen 7, 196, 285. OZ člen 393, 393/2, 395.
bančna garancija - odgovornost - etažni lastnik - enotni sosporniki - nujni sosporniki - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo
Odgovornost etažnih lastnikov iz naslova neupravičeno unovčene bančne garancije ni nerazdelna. Upravičenec iz garancije je tisti, ki je dejansko prejel znesek, do katerega sicer naj ne bi bil upravičen. Gre torej za enotne sospornike, ki pa niso nujni sosporniki.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugotovljeno dejansko stanje - vezanost na dejansko stanje - zavezanec za plačilo stroškov dobave toplotne energije
Ker je po prvostopenjskem sodišču ugotovljeno dejansko stanje za pritožbeno sodišče danost, je preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava treba izvesti na podlagi ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da iztoževana terjatev ni prenehala.
Pritožnikovo pravno stališče, da je plačilo stroškov, nastalih z uporabo nepremičnine, pogoj za pravno veljavno prodajo nepremičnine, je zgrešeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00059534
SZ-1 člen 111., 111/2.. SPZ člen 92, 92/1.. OZ člen 103.
tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - neplačilo obrokov
Tožnica je lastnica spornega stanovanja, ki ga je s pogodbo o finančnem leasingu z dne 8. 12. 2015 dala v leasing tožencu. Toženec dalj časa ni poravnaval leasing obrokov, tudi po večkratnem opominjanju ni poravnal večjega števila zapadlih terjatev. V zamudi je bil z več kot 1/8 pogodbene obveznosti. Tožnica je zato 6. 5. 2016 odstopila od pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je prepričljivo ugotovilo, da je tožnica odstopila od pogodbe upravičeno in da toženec najkasneje od takrat (od 6. 5. 2016) uporablja sporno stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.