postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - vročilnica - vročilnica kot javna listina
Iz vročilnice izhaja, da je toženka dopolnitev tožbe tožnice s pozivom na podajo pripravljalne vloge prejela 15. 2. 2018, hkrati s pozivom k postopku mediacije. Vročilnica je javna listina, za katero velja domneva, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ker toženka nasprotnega dokaza, torej da ji pripravljalna vloga ni bi bila vročena, ni predlagala, s pavšalnim zatrjevanjem nasprotnih dejstev, potrjenih na vročilnici, ne more izpodbiti. Poleg tega se v pritožbi sklicuje na določene dokumente, ki jih je tožnica priložila k svoji vlogi, kar potrjuje, da jo je toženka prejela in hkrati omaje verodostojnost njenih nadaljnjih pritožbenih trditev.
nasilje v družini - opredelitev nasilja v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Izvedeni dokazi kažejo, da je ravnanje nasprotnega udeleženca povzročalo predlagateljici razne duševne stiske tudi s tem, ko je v njeni hiši večkrat vpil nanjo, zlasti med njegovimi prepiri s predlagateljičino hčerko (v enem od teh prepirov je nasprotni udeleženec zagrozil predlagateljici, naj odpelje hčerko, sicer jo bo ubil), ter jo izsiljeval, da mu mora povrniti denar, ker naj bi odplačeval domnevni dolg njene hčerke, sicer bo nad predlagateljico poslal izterjevalce. Že ta ravnanja nasprotnega udeleženca kažejo, da gre verjeti predlagateljičini izpovedbi, da se nasprotnega udeleženca (upravičeno) boji, prav to, kako žrtev psihičnega nasilja doživlja ravnanje povzročitelja nasilja, pa je bistveno pri opredelitvi, ali določeno ravnanje predstavlja obliko psihičnega nasilja v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND.
ZD člen 215, 215/1, 215/2, 223, 224. ZPP člen 285, 286, 396, 396/1, 396/1-2.
uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku - vročitev sklepa o dedovanju - obnovitveni razlog - pravočasnost vložitve tožbe - pravočasnost ugovora zastaranja - materialno procesno vodstvo in njegove meje
V večinski sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru pravde ob pogojih za obnovo postopka po 224. členu ZD uporabljajo roki za vložitev tožbe, kot jih določa 396. člen ZPP in da navedeno izključuje uporabo zastaralnih rokov iz 141. člena ZD.
Tudi pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Te trditve pa mora toženec podati pravočasno, to je do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 51.
odmera izvedenine - odmera nagrade izvedencu - nagrada za izvedensko delo - izvedensko delo - stroški izvedenca - zahtevnost mnenja - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Presoja o zahtevnosti izvedenskega mnenja - za zelo zahtevno izvedensko mnenje - je pravilno.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12b, 12b/2. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme
Taksni zavezanec je v predlogu za oprostitev (oziroma odlog) plačila sodne takse dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze, da bi se lahko njegova taksna obveznost zmanjšala ali časovno odložila (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Del trditvene podlage bi morale biti navedbe, iz katerih bi jasno izhajalo, da kljub podatkom, prikazanim v javno dostopnih evidencah (zemljiški knjigi, AJPES), ne zmore takojšnjega plačila celotne sodne takse (da torej njegovo trenutno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne ustreza javno objavljenim podatkom). Tožeča stranka bi tako za vsako posamezno vrsto premoženja morala podati konkretno obrazložene trditve, zakaj z njim ne razpolaga (več), oziroma ne more razpolagati (zakaj ga ne more unovčiti), ter te trditve tudi dokazno podpreti.
Kredit in z njim povezane obveznosti se ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca.
umik tožbe zaradi neplačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - odmera sodne takse - sorazmernost - ugovor zoper plačilni nalog
Upoštevaje dejstvo, da sta sodišči prve in druge stopnje v tem postopku izdali skupaj že 6 sklepov (sodišče prve stopnje pa je opravilo še določene druge aktivnosti - izdalo dva plačilna naloga in pripravilo dve predložitveni poročili), je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno zaključilo, da sta izpolnjena pogoj razumnega sorazmerja in pogoj neposredne zveze med višino takse in opravljenimi storitvami. Sodne takse so specifične do te mere, da se posamezne storitve - tj. sodni postopki - tako razlikujejo, da je primerjava mogoča samo na ravni povprečja, medtem ko so v posameznih postopkih mogoča visoka odstopanja v obe smeri. Nedvomno se torej lahko zgodi, da je ob sicer enakem znesku sodne takse različen nabor storitev, ki jih sodišča opravijo v primerih, kot je obravnavani, ko se tožba šteje za umaknjeno, ker sodna taksa za postopek ni plačana, in se pravda sploh še ni začela. Zakaj naj bi bila 1/3 takse za delo sodišča v zvezi z odmero sodne takse in izdajo sklepa o ugotovitvi, da je tožba umaknjena zaradi neplačila sodne takse, nesorazmerna v primerjavi s predvideno takso za izpeljavo celotnega postopka, vključno z opravo glavnih obravnav in vsebinsko odločitvijo o zadevi, pa tožeča stranka ne pojasni. Po presoji pritožbenega sodišča je sicer sorazmernost zagotovljena ravno s tem, da stranka plača 1/3 takse in ne celotne takse, predvidene za redni postopek.
delo izvedenca - višina nagrade izvedenca - sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo
Kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo je (poleg očitka, da izvedensko delo ni bilo opravljeno) možno upoštevati le pritožbo zoper višino odmerjene nagrade, ki pa je toženka ni podala.
rubež dolžnikovih denarnih sredstev - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
Med strankama ni sporno, da je v obravnavni zadevi ob začetku stečajnega postopka na dolžnikovem računu pri Banki B d. d. bilo zarubljeno dobroimetje v višini 18.956,40 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, to skladno s 3. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP pomeni, da glede denarnega dobroimetja v višini 18.956,40 EUR stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, saj se šteje, da je glede tega premoženja v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka že bila opravljena tudi prodaja premoženja. Če pa stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, to pomeni, da se postopek izvršbe ne glede na stečaj lahko nemoteno nadaljuje po določbah ZIZ.
Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo postopati po določbi 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, glede na to, da je upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavil zadevno terjatev in ločitveno pravico na zarubljenem znesku 18.956,40 EUR. Pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je namreč z rubežem denarnega dobroimetja že hkrati opravljena tudi prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zato ne pride v poštev izdaja sklepa, da ostane v veljavi ločitvena pravica za zarubljeni znesek 18.956,40 EUR, za kar se zavzema pritožba.
vrednost zapuščine - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - evidenca gurs
Podatki o vrednosti nepremičnin se skladajo z izpiski iz evidence GURS, ki sta jih predložili pritožnici. Drugih podatkov, na katere bi prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev o oceni tako visoke vrednosti zapuščine, v razlogih izpodbijanega sklepa ni.
izvršba na nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - primernost listine za vpis lastninske pravice na dolžnika - zavrnitev predloga za izvršbo - uradni postopek vpisa lastninske pravice - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika
Upnik ima na voljo dve poti, po katerih lahko doseže vknjižbo lastninske pravice na ime dolžnika (tretji in peti odstavek 168. člena ZIZ). Pot pravde upnik ohrani tudi, če predloži listine, ki se izkažejo za neustrezne za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo. Zato bi sodišče moralo potem, ko je ugotovilo, da listine, ki jih je upnica predložila v spis, niso primerne za vpis lastninske pravice na ime dolžnika v zemljiško knjigo, dati upnici možnost, da v določenem roku vloži ustrezno tožbo.
Toženka v pritožbi prvič navaja nova dejstva o dodatnih obveznostih, čeprav so ta obstajala že v času predloga za oprostitev plačila sodne takse, zaradi česar pritožbeno sodišče njenih trditev ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer gre za obveznosti, ki (vsaj v delu) še niso postale pravnomočne in trenutno na toženkino premoženjsko stanje v ničemer ne vplivajo.
ZPP člen 32, 44, 44/3, 105a, 105a/3. ZST-1 člen 3, 14, 14/1.
določitev vrednosti spornega predmeta - samostojna pritožba - posebna pritožba zoper sklep o stvarni pristojnosti - sosporniki na aktivni strani - izdaja in vročitev plačilnega naloga - pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Dejstvo, da je bil plačilni nalog izdan enemu od tožnikov in da je bil ta plačilni nalog vročen skupni pooblaščenki obeh tožnikov, ne pomeni, da je bil plačilni nalog izdan oziroma vročen tudi za drugega tožnika. Odločitev, da sodna taksa ni bila plačana, zato so nastopile sankcije zaradi njenega neplačila, je tako preuranjena.
navedba vrednosti spornega predmeta - uvod sodbe - sklep o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sklep o ustavitvi izvršbe - nepravnomočnost sklepa - konec izvršilnega postopka
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče, ker ni nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izrecno omejilo v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi tudi po višini, nadaljevanje dovolilo za več, kot je dovoljeno s sklepom o izvršbi. S sklepom po tretjem odstavku 34. člena ZIZ se o terjatvi upnika ne odloča, njena višina je določena s sklepom o izvršbi. Ta je v predmetni zadevi v zvezi z sklepom o ugovoru z dne 18. 1. 2013, pravnomočen zaradi izterjave zneska 24.628,75 EUR s pripadki, ne glede na to, da je v uvodu sklepa z dne 20. 10. 2016 navedena vrednost spornega predmeta, kakršno je upnik navedel v predlogu za izvršbo.
Izvršilni postopek se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Upniki so predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložili v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi, ko so procesna dejanja v postopku še lahko opravljali, saj odločitev o ustavitvi še ni bila pravnomočna in je bil ta še pravočasen.
izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - aktivna legitimacija upnika - prehod terjatve - cesija - dokazni standard - dokazni predlog za zaslišanje priče
Aktivna legitimacija upnikov iz izvršilnega naslova zaradi cesije terjatve družbi A. d.d. ni več podana. Zatrjevane povratne cesije in prehoda terjatve z družbe A. d.d. nazaj v premoženjsko sfero upnikov, pa ti niso zatrjevali in dokazovali na ustrezen način. V skladu z načelom stroge formalne legalitete, ki ga sodišče upošteva ves čas postopka, sme sodišče, med drugim, izvršbo dovoliti le v korist upnika, ki kot tak izhaja iz izvršilnega naslova. V konkretnem primeru aktivna legitimacija upnikov iz izvršilnega naslova izhaja, vendar so sami priznali, da so svojo terjatev cedirali. Ob navedenem pa bi ponovni prehod terjatve nase morali izkazati na način, ki ga določa 24. člen ZIZ, to je z javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokažejo, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla (nazaj) na upnike, kadar to ni mogoče, pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Zgolj s predlaganim zaslišanjem upniki navedeni zahtevi ne morejo zadostiti. Ugotavljanje dejstev (materialnih predpostavk izvršbe), ki jih s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno, saj ta za kaj takega niti ni primeren.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - začetek prodaje - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice
Izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 330. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019231
ZPP člen 337, 337/1, 443, 443/1, 458, 458/2. OZ člen 299. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 6, 6/2.
spor majhne vrednosti - izvajanje dimnikarskih storitev - plačilo dimnikarskih storitev - koncesijska pogodba - obvezna državna gospodarska javna služba - zamudne obresti - nedopustne pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Ne le, da toženka v postopku na prvi stopnji tožničinim trditvam, da je slednja dimnikarske storitve pri njej (zanjo) predmetnega dne opravila, ustrezno (jasno) ni ugovarjala, ampak je celo izrecno navedla, da je znesek glavnice (28,06 EUR) pripravljena plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00021783
ZPP člen 411. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 9. ZZZDR člen 106, 106/6. ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3, 226/5, 238f, 268.
začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna ureditev stikov - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - varovanje otrokove koristi - pravica do izjave - onemogočanje stikov z otrokom - omejitev stikov med hčerko in očetom - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi
Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/011 resda izpostavilo, da imajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Vendar to ne pomeni, da take začasne odredbe ni mogoče izdati in da sodišče a priori ni naklonjeno izdajanju tovrstnih začasnih odredb. Tako odločitev mora sodišče sprejeti predvsem takrat, kadar je verjetno izkazana nujnost njene izdaje, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist.
Za predodelitev otroka zaradi onemogočanja stikov morajo biti kumulativno izpolnjene štiri predpostavke, tj. da tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim staršem, da stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo, da bo drugi od staršev omogočal stike in da je le tako mogoče varovati otrokove koristi.
Izterjava denarne kazni tako služi zagotovitvi spoštovanja sodnih odločb in učinkoviti uresničitvi upnikove pravice do sodnega varstva.