pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - stanje v naravi - skupni del stavbe v etažni lastnini
Določitev zemljišča kot javnega dobra v postopku, v katerem predlagatelji niso sodelovali, ni ovira za ugotovitev, da ta nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi.
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo (43. člen). Ta zakonodajalčeva odločitev je (tudi) rezultat spoznanja o še večji raznolikosti primerov, kot je bila zaznana ob uveljavitvi ZVEtL. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
Na podlagi ugotovitev o vsebini dokumentov iz časa gradnje stanovanjske stavbe ter sosednje šole in o dejanski rabi nepremičnine, iz katere je nastala sporna parcela, v obdobju od izgradnje do zaključka zaokrožitve območja šole in površin, ki sodijo k stanovanjski stavbi, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost stanju v naravi.
sklep o dedovanju - zapisnik o zapuščinski obravnavi - oporočno dedovanje - (ne)veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo
Dediči imajo pravico izraziti pomisleke glede veljavnosti oporoke ter biti pri tem slišani s strani sodišča, kar mora biti razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi in iz razlogov sprejete odločitve. Če bi bili njihovi ugovori iz zapisnika jasno razvidni, sledil pa bi zapis sodišča, da tožbe ne bodo vlagali, ker so stroški preveliki, bi bila pritožba neutemeljena, a ob obstoječem zapisniku česa takega ni mogoče zaključiti. Morebitno omejevaje dediča pri uveljavljanju dedne pravice s strani sodišča pa ni dopustno.
solidarno poroštvo - porok in plačnik - leasing pogodba - odstop terjatve (cesija) - tržna vrednost predmeta leasinga
Toženec se je kot porok in plačnik zavezal, da bo odstopniku terjatve izpolnil vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil. Sodišče je pravilno navedlo, da če se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali od obeh hkrati.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 33, 33/1, 35.
posestno varstvo - soposest - motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku
Obrazložitev sodišča glede pogoja iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je presplošna in ne omogoča potrebnega preizkusa. Sodišče je zaključilo, da naj bi okoliščina, ker bi morali tožniki (v primeru, da njihovemu predlogu ne bi bilo ugodeno) za dostop do V. uporabiti dostop z druge strani, ki naj bi bil manj udoben, saj vodi preko devetih stopnic, predstavljala silo, ne da bi to konkretneje obrazložilo (kar še toliko bolj velja za zaključek, da naj bi uporaba drugega dostopa predstavljala težko nadomestljivo škodo). Ni ustrezno pojasnjeno, zakaj naj bi uporaba sicer manj udobnega dostopa v stavbo sama za sebe predstavljala silo v smislu določb ZIZ. V zvezi s pogojem iz 2. alineje so tožniki v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi sicer podali trditve, ki se nanašajo na nastanek težko nadomestljive škode, do katerih pa se sodišče prve stopnje niti ni opredelilo.
ZRPPN člen 26, 26/2, 59, 59/1. ZOR člen 117. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 10. SZ člen 117.
pogodba namesto razlastitve - javni interes za razlastitev - namen razlastitve - izpodbojnost pravnega posla - tožba na razveljavitev pogodbe - ničnost pravnega posla - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - prenos lastninske pravice
Pri pogodbi namesto razlastitve je njena podlaga ureditev javnopravnega razmerja, ki bi bilo sicer zaradi ugotovljenega splošnega interesa urejeno z razlastitvijo. Zaradi prisilne narave tovrstne pogodbe slednja nima značaja in pomena prometa z nepremičninami, zato je treba pri pravni presoji njenih učinkov primarno uporabiti določbe ZRPPN kot specialnega predpisa v razmerju do splošnih obligacijskopravnih pravil.
Neuresničitev namena razlastitve, ob izkazanem obstoju javnega interesa, zaradi katerega je razlastitvena upravičenka nameravala sprožiti razlastitveni postopek, ne vodi v ničnost, temveč (le) v izpodbojnost pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ki bi jo razlaščenca lahko uveljavljala v maksimalnem (objektivnem) roku petih let od sklenitve pogodbe oziroma (subjektivnem) v roku treh let, če sta za razlog izpodbojnosti izvedela prej. Ker je javni interes v trenutku sklenitve sporne pogodbe namesto razlastitve obstajal, tožnika pa nista uspela izkazati, da bi bila pogodba sklenjena le navidezno in z namenom izigrati zakon, je pogodba ob sklenitvi imela dopustno podlago, zato ni nična.
Kasneje izjalovljen namen razlastitve oziroma izjalovljena podlaga pogodbe lahko pripelje le do razveze (če gre za pričakovanja, ki so se izjalovila po sklenitvi pogodbe) oziroma razveljavitve (odprave) tovrstne pogodbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od njene sklenitve ne stori ničesar, da bi se izpolnil namen razlastitve, ko torej še ni gotovo, da se bo namen (v splošnem interesu) sploh izjalovil.
določitev nujne poti - kanalizacijsko omrežje - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Glede na to, da imata predlagatelja tudi možnost priključka na komunalno omrežje, ki ne zahteva posega v lastninsko pravico prve nasprotne udeleženke, poleg tega pa takšna možnost priključka ni povezana z nesorazmernimi stroški, je skladno z 88. členom SPZ predlog za vzpostavitev nujne poti za priključitev na komunalno omrežje pravilno zavrnjen.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - poseg v lastninsko pravico - prepovedana imisija
Pri tožbenem zahtevku, ki temelji na določbi prvega odstavka 75. člena SPZ, mora biti praviloma obratovalcu prepuščeno, kako bo prepovedane imisije saniral. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način.
Z začasno odredbo tožeča stranka zahteva prepoved vgradnje zaključnega sloja asfalta, torej povsem konkretno opustitev na nepremičnini prvotožene stranke. Ta opustitev po eni strani, kot utemeljeno izpostavlja sodišče prve stopnje, na opustitev poseganja v lastninsko pravico tožeče stranke (oziroma na odvodnjavanje) v ničemer ne bi vplivala, torej ne ustreza namenu zavarovanja, saj sploh ne ureja spornega razmerja. Gre za nekaj drugega, nekaj kar morda je (tožeča stranka ugiba, da prvotožena stranka po rekonstrukciji ceste ne bo naklonjena takojšnjemu ponovnemu razkopavanju iste ceste) morda pa tudi ni povezano s tožbenim zahtevkom.
S prepovedjo asfaltiranja se tudi v ničemer ne varuje uveljavljanega tožbenega zahtevka. Njegova izvršitev z vidika tožeče stranke zaradi asfaltiranja ne bo onemogočena niti otežena. To, da bi bila izpolnitev zahtevka morda cenejša, če tožena stranka prej ne bo izvedla asfaltiranja (in bo morda zato raje izvršila sodno odločbo), ne ustreza zahtevam ZIZ za izdajo začasne odredbe.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 48/1, 48/1-1.
nagrada in stroški izvedenca - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa
Iz dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec odgovoril tudi na nekatera dodatna vprašanja, ki so jih izpostavili tožeča stranka, druga tožena stranka in stranski intervenient. Zato mu pripada določena nagrada s stroški.
Upravitelj je utemeljil, zakaj je tožba, s katero so nastali stroški odvetniških storitev, potrebna, saj je navedel, da najemnik najemnine ne plačuje. Pritožnik pa niti ne pojasni, zakaj naj ne bi bila potrebna.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - umik predloga - smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku - stroški v postopku zavarovanja - odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka zaradi umika tožbe - neizpolnitev - vzrok za neizpolnitev - protiustavnost zakonske določbe
Ker do umika predloga za zavarovanje ni prišlo zaradi izpolnitve upnikove obveznosti, je tožnica drugi toženki dolžna kriti s tem postopkom povezane stroške. Pri tem ni odločilno, da je predlog za zavarovanje umaknila zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovilo protiustavnost prvega odstavka 57. člena ZOPNI, saj ne gre za okoliščino, ki bi nastopila po krivdi ali naključju toženke. Nasprotno, protiustavno zakonsko določilo je sprejela tožnica po svojem zakonodajalcu. Prav tako tudi ni bistveno, da je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe sprva ugodilo, saj so po umiku tožbe pogoji za zavarovanje odpadli.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 4, 4/2, 8, 12, 12/1, 17, 18. ZIZ člen 42a, 42a/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski nalog za izvršbo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - kontradiktornost postopka
Dolžnik je bil prikrajšan za pravico do opozorila, da neugovarjanje sklepu o izvršbi v za to določenem ugovornem roku pomeni, da se bo sklep izvršil, kot tudi za jasno opozorilo, da bo dolžnika v primeru odsotnosti ugovora zoper sklep o izvršbi bremenilo tudi plačilo stroškov v zvezi s sodnim postopkom. Že to je zadosten razlog, da je sodišče izdajo potrdila o EIN za sklep o izvršbi VL 91117/2008 z dne 4. 11. 2008 zavrnilo.
Uporaba 18. člena Uredbe, ki omogoča popravek neskladnosti z minimalnimi standardi iz poglavja III Uredbe po presoji pritožbenega sodišča v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se v takem postopku dolžniku vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi predlog upnika. Le sodba o pasivno nespornem zahtevku, ki je bila rezultat predhodnega kontradiktornega postopka, se v smislu Uredbe lahko potrdi kot EIN.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza
Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1, tožena stranka ni bila zavezana uporabiti določbo Kolektivne pogodbe tožene stranke, ki v točki d) 32. člena glede programa razreševanja presežnih delavcev določa, da mora program (v primeru večjega števila delavcev) vsebovati ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, ki so zlasti ponudba pogodbe o zaposlitvi za drugo delo v banki. Navedena določba se nanaša le na kolektivne odpuste, v tožničinem primeru pa je šlo za individualni odpust, glede katerega pa se tožena stranka tudi ni npr. posebej zavezala za uporabo navedene določbe - kot se je npr. zavezala za uporabo kriterijev iz 31. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke. Zgolj zaradi tega ni bila dolžna uporabiti vseh določb te kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
OZ-UPB1 člen 179. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 10, 10/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
prometna nesreča - nepremoženjska škoda - udarnina glave - poškodba komolca - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - valorizacija akontacije odškodnine - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kilometrina
Sodišče prve stopnje ni valoriziralo pred pravdo plačane akontacije odškodnine, zato je to storilo pritožbeno sodišče, saj valorizacija predstavlja le matematično metodo izračuna časovno - vrednostnega trenutka obračuna terjatve.
Stvarna služnost je nastala zaradi potreb gospodujoče nepremičnine (t.i. stare hiše) in pripada vsakokratnemu zemljiškoknjižnemu lastniku gospodujoče nepremičnine, zato ni pomembno, če ima trenutni zemljiškoknjižni (sol)lastnik gospodujoče nepremičnine tudi drugo (novo) hišo, ki jo uporablja za bivanje in kamor lahko dostopa z avtomobilom.
zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - celovita dokazna ocena - mokra in spolzka tla kot nevarna stvar - objektivna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati potrebnih predpostavk odškodninske odgovornosti toženk (nevarne stvari pri objektivni odgovornosti) ter škodnega dogodka v obliki protipravne opustitve niti vzročne zveze iz razloga, ker v ravnanju prve in druge tožene stranke ni našlo ničesar nedopustnega oziroma ničesar, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati o njunem protipravnem ravnanju. Ker je to ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti, njena odsotnost logično vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZPP člen 80, 82, 82/4. ZVOP-1 člen 13, 14. ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 185, 211, 212, 216.
skrbnik za poseben primer - procesna sposobnost - dvom v procesno sposobnost stranke - sposobnost razumeti posledice svojih dejanj - zastopanje procesno nesposobne stranke - izvedenec psihiater - zakoniti zastopnik - začasni zastopnik - kolizija interesov - Center za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje se je s postavitvijo skrbnika za posebni primer izognilo zahtevam ZPP o postavitvi začasnega zastopnika. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, da bi centru za socialno delo predlagalo postavitev zakonitega zastopnika, skrbnika ali skrbnika za posebni primer (in bi tak postopek predlogo trajal); skrbnika za posebni primer pa je postavilo tudi ne da bi izvedlo postopek, kakršnega za postavitev pod skrbništvo predvideva ZZZDR.
Pritožbeno sodišče ne izključuje povsem možnosti, da bi sodišče postavilo skrbnika za posebni primer (če se bo v nadaljevanju postopka res pokazalo, da tožnica ne razume pomena svojih dejanj in ne zmore oblikovati ali izraziti prave volje, ter CSD ne bo postavil skrbnika), a opozarja, da bo morala biti v tem primeru raven vsebinske presoje pogojev za postavitev in primernosti osebe skrbnika takšna, kot je pred CSD. Stranki pa morajo biti ob tem tudi zagotovljene pravice, ki ji jih daje ZZZDR v postopku postavitve skrbnika.
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da tožnica ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in oblikovati prave volje ter ustrezno skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi v pravdnem postopku. Takšna ugotovitev še ne pomeni nujno, da je bila njena pooblastitev odvetnika neveljavna. Kakšno je (bilo) tožničino razumevanje enostranskega pravnega posla pooblastitve oziroma njeno razumevanje mandatne pogodbe (v času, ko je podpisala pooblastilo), bi moralo sodišče prve stopnje tudi preveriti z izvedencem.
nastanitveni objekt - stanodajalec - pristojni organ
V prvem odstavku člena 22 tega zakona je kot prekrškovni organ določen Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve, med drugim tudi za ugotavljanje kršitev iz prvega odstavka člena 9 ZPPreb, medtem ko naloge prekrškovnega organa, tudi za kršitve iz prvega odstavka člena 9 istega zakona opravlja policija, v kolikor se te kršitve nanašajo na policijsko prijavo.
V konkretnem primeru je za odločitev, kateri prekrškovni organ je v skladu s takrat veljavnim členom 22 ZPPreb pristojen za obravnavo kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona ključna ugotovitev, ali gre v konkretnem primeru za kršitve, ki se nanašajo na policijsko prijavo, ker le v slednjem primeru naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka člena 9 tega zakona opravlja policija, v vseh ostalih primerih pa Inšpektorat RS, pristojen za notranje zadeve.
V skladu s sedmim odstavkom 364. člena ZKP sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem še zlasti navede, kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov.
Kot pravilno opozarjajo pritožniki, sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni postopalo po zgoraj nakazanih procesnih pravilih ugotavljanja dejanskega stanja, saj še zlasti glede na to, da je obsodilno sodbo oprlo predvsem na izpovedbah S. U., dokazno sploh ni ocenilo oziroma je površno ocenilo ključne personalne in materialne dokaze.
pravni interes za pritožbo - nesporna dejstva - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - takojšnje grajanje procesne kršitve
Če neko dejstvo med strankama ni sporno, potem zadostuje, da ga sodišče kot takega ugotovi, ne da bi v zvezi s tem še izvajalo dokazni postopek in nesporna dejstva posebej obrazložilo.
materialna škoda na vozilu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - odmera odškodnine
Ni moč slediti pritožbenim trditvam, da je materialna škoda po pogojih AO-PLUS izključena oziroma ni krita. Takšno stališče pritožbe je zmotno in v nasprotju s pogoji AO-PLUS.