Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in razpoložljivo dokumentacijo ter mnenje izvedenskega organa, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da bi pri tožniku ugotovilo popolno nezmožnost za delo in I. kategorijo invalidnosti skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019335
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
zakonski znaki goljufije - opis dejanja v izreku sodbe - preslepitveni namen - nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje
Sodišče prve stopnje torej svoj zaključek, da dejanje obdolženca ni kaznivo dejanje, temelji tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kakor tudi na samem opisu kaznivega dejanja, ki da ne vsebuje konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve. Taka obrazložitev je popolnoma nejasna, zaradi česar je po presoji pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pri tem pritožbeno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dejanje obdolženca, kot je opisano v prvostopnem oprostilnem izreku, nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. V opisu so namreč navedeni vsi abstraktni zakonski znaki tega kaznivega dejanja, ki so tudi konkretizirani z navedbo okoliščin, ki vsak od zakonskih znakov kaznivega dejanja vsebinsko opredelijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019782
ODZ paragraf 493. ZOR člen 73. ZPP člen 44, 44/3. ZST-1 člen 31.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - zahteva na izstavitev zemljiškoknjižne listine - vrednost nepremičnine - darilna pogodba - ustno sklenjena darilna pogodba - izročitev stvari v posest - konvalidacija ustno sklenjene pogodbe - prava pogodbena volja strank
Do uveljavitve OZ se je za darilno pogodbo uporabljal splošni del ZOR, v ostalem delu pa pravna pravila ODZ. Ker je bila ustna pogodba sklenjena v letu 1988, je moralo prvo sodišče uporabiti tako določbe ZOR kot tudi pravna pravila ODZ. V skladu s slednjimi je darilna pogodba t. i. realni kontrakt, zato se za njeno sklenitev zahteva dejanska izročitev stvari. Za pravno učinkovitost darilne pogodbe se je po paragrafu 493 ODZ zahtevala stroga obličnost. Vendar pa je napaka v obliki pri ustno sklenjeni darilni pogodbi zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti lahko konvalidirala.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sodna razveza - denarno povračilo
Pri odmeri denarnega povračila je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da si tožeča stranka ni želela reintegracije, ker se je bala, da ji bo toženka ponovno poskušala odpovedati pogodbe o zaposlitvi, da ji ne zaupa in da je razočarana, ker je ves čas delala dobro, kar je razvidno iz stumulacije, ki jo je prejemala. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica pri toženi stranki delala več kot eno leto, po prenehanju delovnega razmerja pa se je zaposlila drugje, vendar le za določen čas (za čas nadomeščanja porodniškega dopusta) in da njena zaposlitev ni gotova. Utemeljeno je upoštevalo, da prejema nižje dohodke, le minimalno plačo in tudi same okoliščine podaje odpovedi. Do odpovedi je prišlo prav iz razloga, ker je bila tožeča stranka dlje časa na bolniškem dopustu, da ji je bilo posledično nezakonito določeno poskusno delo z zelo kratkim preizkusnim obdobjem, med bolniškim staležem tožeče stranke pa je tožena stranka našla drugo delavko. Sodišče prve stopnje je prisodilo denarno nadomestilo v višini štirih plač, ki jih je tožnica prejela pri toženi stranki, pri tem pa upoštevalo, da je izhodišče za določitev plače zelo nizko (800,00 EUR bruto), da se je tožnica angažirala in poiskala novo zaposlitev takoj, vendar gre le za zaposlitev za določen čas za čas nadomeščanja na porodniškem dopustu.
OZ člen 9.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4.
vojak - denarna nagrada
Revizijsko sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče , da pripadnik Slovenske vojske vrne celotni znesek prejete posebne denarne nagrade, če pogodbo o zaposlitvi prekine ali enostransko odpove pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena, kar ne pomeni prekomernega posega v njegove pravice in s tem tudi ne kršitve splošnega ustavnega načela sorazmernosti. Pri tem je treba upoštevati naravo posebne denarne nagrade, ki je ni možno enačiti s stroški obveznega vojaškega usposabljanja, ki jih je v primeru predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi prav tako potrebno vrniti. Posebno denarno nagrado prejme pripadnik Slovenske vojske zgolj zato, ker je za določen čas petih oziroma desetih let sklenil pogodbo o zaposlitvi, zato je razumljiva zahteva, da vrne celoten prejeten znesek, če predčasno odpade razlog, zaradi katerega je bila posebna nagrada sploh izplačana.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
izvršilni stroški - nagrada in stroški cenilca - več nepremičnin - več cenilnih poročil - zahtevnost mnenja oziroma cenitve
S sklepom z dne 7. 6. 2017 je sodišče prve stopnje odredilo cenitev kar 26 nepremičnin, od katerih se jih 14 nahaja v k.o. X na območju zdraviliškega parka oziroma v bližini hotelskega kompleksa XX, in se med seboj razlikujejo po dejanski rabi oziroma namembnosti (stanovanje, pozidana in gozdna zemljišča). Ostalih 12 nepremičnin se nahaja na Ulici, v najožjem središču mesta Ljubljana, predstavljajo poslovne prostore in se prav tako razlikujejo po namembnosti prostorov (garaža, ambulanta, operacijska, pisarna, garderoba). Navedene nepremičnine ležijo torej na dveh povsem različnih, krajevno oddaljenih lokacijah in se razlikujejo tudi po tem, kaj predstavljajo v naravi, cenilec pa je upoštevaje vse navedeno za vsak posamezen sklop nepremičnin, glede na izbrani način tržnih primerjav, napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in oceno vrednosti. Vse to je napravil za dve različni časovni obdobji, pri čemer ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je za vsak presečni dan posebej (2. 2. 2010 in 16. 2. 2013) napravil analizo transakcij s podobnimi nepremičninami, izbor primerljivih nepremičnin, izvedbo prilagoditev in ocenil vrednost.
Cenilcu je bila s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena tudi ocena tržne vrednosti celotne medicinske in ostale opreme, ki jo ima družba B d.o.o. zavedeno v registru osnovnih sredstev, in sicer na dan 2. 2. 2010 in 16. 2. 2013. Seznam osnovnih sredstev je obsežen, med osnovnimi sredstvi se je nahajala različna medicinska oprema, oprema poslovnih prostorov in umetniška dela. Tudi pri oceni vrednosti opreme cenilec ni napravil zgolj revalorizacije, ampak je na vsak dan posebej ocenil opremo kot je izhajala iz seznama osnovnih sredstev.
Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je bila v konkretnem primeru cenilcu s sklepom z dne 7. 6. 2017 odrejena oprava več nalog, ki vsaka zase predstavlja samostojno celoto (trije različni sklopi premoženja, ocenjevani na dva presečna datuma), kar pomeni, da je cenilec dejansko izdelal šest cenitev. Čeprav je sodišče prve stopnje cenilcu izdelavo izvedeniških mnenj odredilo zgolj z enim sklepom in je cenilec za opravljeno delo predložil fizično en dokument, mu ob opisanem pripada nagrada za šest cenitev, in ne zgolj za eno, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
Cenilec je nagrade priglasil v skladu s Pravilnikom in sodišče zato nima niti tehtnih razlogov niti podlage za to, da bi mu namesto priglašenih nagrad za šest zahtevnih cenitev odmerilo nagrado za (eno) zelo zahtevno cenitev. Predvsem je cenilec sam svoje delo ocenil kot zahtevno in ne zelo zahtevno. Tudi sicer na stopnjo zahtevnosti cenitve ne more vplivati število cenitev, ampak je ta odvisna od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo cenitve, časa, ki ga ima cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih morebitnih dejavnikov
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 241, 241/1, 242, 242/1.. ZJU člen 34, 93.. ZODPol člen 48.. ZNPPol člen 15, 17, 27.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - policist - nedovoljeno dajanje daril
Tožnik je drugemu v zameno, da bi mu uredil pregled in operacijo žene pri zdravniku mimo čakalne vrste, obljubil pomoč pri premestitvi policistke in izvedbo programa varne vožnje za zdravnika. S svojim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer 13. člen pogodbe o zaposlitvi (vestno opravljanje dela), 14. člen pogodbe o zaposlitvi (prepoved škodljivih ravnanj), 33. člen ZDR-1 (vestno opravljanje dela), 34. člen ZDR-1 (spoštovanje delovnih obveznosti), 37. člena ZDR-1 (prepoved škodljivih ravnanj) in 93. člen ZJU (opravljanje dela v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike). Tožnik je huje kršil tudi 15., 17. in 27. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v skladu s katerim bi moral tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter opravljati druge policijske naloge, če je zaradi nezakonitega dejanja ali splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje. Ravnal pa je tudi v nasprotju s 4. členom Pravil policije, ki določa, da mora uslužbenec delo opravljati vestno, strokovno, zakonito, pravočasno, in skladno s pravili policije, kodeksi etike, zakoni in kolektivnimi pogodbami. To pa predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnikovo ravnanje ima tudi vse znake kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po prvem odstavku 242. člena KZ-1 (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Tega namreč stori, kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohranitvi posla ali druge nedovoljene koristi iz prvega odstavka 241. člena KZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo - poslovodna oseba - predsednik uprave - razrešitev s funkcije - prenehanje delovnega razmerja
Delodajalec mora, če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokazati, da obstojijo ekonomski, organizacijski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični. Iz obrazložitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zato, ker je bil tožnik spornega dne razrešen z delovnega mesta predsednika uprave in mu ni možno zagotoviti drugega delovnega mesta. Tako opredeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni poslovni. Z razrešitvijo potreba po delu predsednika uprave ni prenehala. Tožnik le ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela predsednika uprave, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, torej razlog nesposobnosti. Drugega poslovnega razloga pa tožena stranka v postopku ni navajala niti dokazovala. Zato je izpodbijana pogodba o zaposlitvi nezakonita.
spor zaradi motenja posesti - rok za vložitev tožbe - načelo hitrosti postopka
Roka iz 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posestvi, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ. Ker je sodišče prve stopnje prepričljivo argumentiralo, da je bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka, od kar je tožnik vedel za motenje in storilca, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Pritožbeno sodišče je že v zadevi Psp 339/2016 z dne 10. 11. 2016 v podobnem primeru kot je ta, štelo, da zahteva zakon za izgubo pravice do nadomestila več kakor to, da zavarovanec poklicne rehabilitacije ne konča v roku, ki je določen v pogodbi. Določa, da pride do takšne posledice v primeru, če zavarovanec iz neupravičenih razlogov ne konča poklicne rehabilitacije v roku, ki je določen v pogodbi o poklicni rehabilitaciji.
Poklicna rehabilitacija kot celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic ali delo, je ena izmed pravic iz invalidskega zavarovanja (70. člen ZPIZ-2. Natančnejši pogoji glede oblike in načina poklicne rehabilitacije, rokov za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije se določijo v pogodbi, ki jo sklenjeno zavod, delodajalec ter zavarovanec. V njej se določijo medsebojne pravice in obveznosti, pri tem zavarovancu, ki se usposablja oziroma izobražuje za drugo delo, pripada tudi nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije in sicer od nastopa pa do končanja poklicne rehabilitacije. Zavarovanec izgubi pravico do nadomestila, če v 15 dneh po vročitvi ne podpiše pogodbe iz 77. člena ZPIZ-2 ali če ne izpolnjuje v njej določenih obveznosti, ali če v določenem roku iz neupravičenih razlogov, ki so določeni v pogodbi ne nastopi ali ne konča poklicne rehabilitacije.
ZDR člen 6a, 6a/4.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8.. ZJU člen 15a.. ZPP člen 154, 154/1.. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - višina odškodnine - nadlegovanje - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih dejstev (da dogajanje v zvezi s trajno premestitvijo tožnika spornega dne predstavlja neprimerno ravnanje v razmerju do tožnika glede na okoliščine vročanja; da premestitev tožnika in odreditev drugega dela ni bila izvedena zaradi učinkovitosti poslovanja, ampak zaradi degradacije tožnika,...) zavzelo pravilno stališče, da opisana vedenja in ravnanja v okviru teh historičnih dogodkov predstavljajo trpinčenje tožnika v skladu z definicijo v četrtem odstavku 6.a člena ZDR oziroma četrtem odstavku 7. člena ZDR-1 in 15.a členom ZJU, saj skupek opisanih ravnanj pomeni sistematično, graje vredno, očitno negativno in žaljivo ravnanje, usmerjeno proti tožniku, ki je bil v podrejenem položaju, tožnik pa je zaradi navedenega utrpel nepremoženjsko škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020733
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 235, 235/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
goljufija - ponareditev ali uničenje poslovnih listin - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna listina - blanketna dispozicija - ugovor zoper obtožnico - ustavitev kazenskega postopka
Iz opisa kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 mora biti razvidna dopolnilna norma, torej na podlagi katerega zakona ali podzakonskega predpisa gre za poslovno listino in na podlagi katerega predpisa je pomembna za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Ker znesek tožnikove invalidske pokojnine presega v 2. alineji 1. odstavka 56. člena ZPIZ-2 določeni cenzus, ni izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj ni mogoče šteti, da bi ga oče do svoje smrti preživljal, ne glede na to, da sta imela skupno stalno prebivališče. Ob takšnem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnilo in posledično tudi vtoževano pravico do družinske pokojnine od spornega dne dalje.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnik
Torej je poškodba sama - zvin desnega kolenskega sklepa z manjšo raztrganino zunanjega meniskusa - nastala neodvisno od prehodne okvare hrustanca, oziroma nastala bi tudi, če predhodne okvare hrustanca ne bi bilo. Izvedensko mnenje potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obravnavana poškodba sprožila vse opisane zdravstvene težave z desnim kolenom, da so bile vse akutne zdravstvene težave s poškodovanim kolenom in posledično zdravljenje v celoti povezani s poškodbo v obravnavanem škodnem dogodku (listna št. 174).
Izvedensko mnenje potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da okvare sklepnega hrustanca pogosto dalj časa ne povzročajo nobenih zdravstvenih težav in se izrazijo šele ob nekem sprožilnem elementu, kot se je zgodilo pri tožniku v obravnavanem škodnem dogodku, da je torej škodni dogodek bil sprožilni element za manifestacijo vseh nastalih težav.
odmera starostne pokojnine - delo preko polnega časa
Ker delo preko polnega čas ni bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, plačilo za to delo pravilno ni bilo upoštevano v pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine. T
ZPIZ-2 člen 116, 116/7.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 6.
predčasna pokojnina - zaposlitev v tujini - sporazum z bosno in hercegovino
ZPIZ-2, ki se nanaša na ponovno vstop v zavarovanje v prvem odstavku 116. člena določa, da uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. V sedmem odstavku 116. člena je določeno, da se uživalcu pokojnine iz prvega odstavka tega člena, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, pokojnina preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.
Napačno je sklepanje tožnice, da se 114. člen veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Federacije BiH, ki ga navaja tožnica v zvezi s šestim členom Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, analogno uporablja tudi v Sloveniji. Tega na podlagi 6. člena Sporazuma ni mogoče tako razlagati. 6. člen govori o izenačenosti pravnih dejstev in določa, da če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po zakonodaji ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima taka dejavnost enako obveznost zavarovanja enak učinek v drugi pogodbenici. Tožnica ni uživalka pokojnine pokojninskega zakona BiH, temveč je upokojenka ZPIZ Slovenije in se zato zanjo in njena pravna razmerja uporablja zakonodaja Republike Slovenije, kar posledično pomeni, da velja za tožnico 116. člen ZPIZ-2 in ne 114. člen tujega pokojninskega zakona.
ZZZ-1 člen 16.. ZDR člen 9.. ZDR-1 člen 11, 11/1.. Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje 91/533/EGS člen 2, 2/2.
Glede na tožničino zatrjevanje, da ni bila v delovnem razmerju, je, upoštevajoč vsebino pogodb o zaposlitvi z veleposlaništvom, na tožnici dokazno breme glede neobstoja delovnega razmerja, česar pa tožnica, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni dokazala. Pritožbeno sodišče se zato strinja z opredelitvijo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor v zvezi s transformacijo delovnega razmerja za določen čas pri veleposlaništvu v delovno razmerje za nedoločen čas pri toženi stranki.
Vrhovno sodišče RS je ob odločanju v podobni zadevi zavzelo stališče, da sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno, da pa ima delavec pravice, ki izhajajo iz opravljanja zahtevnejšega dela.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 28, 29, 78a.. OZ člen 347, 347/1, 360.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače - rok za zastaranje
ZZVZZ v 78.a členu določa, da se med drugim tudi za zavarovance iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, ki na območju RS opravljajo samostojno poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, pa nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do poravnave obveznosti lahko ti zavarovanci na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le nujno zdravljenje.
Tožena stranka je izplačilo nadomestila za obdobje od 4. 4. 2010 do 14. 6. 2010 in od 1. 10. 2010 do 26. 10. 2010 zavrnilo ob razlogovanju, da je prišlo do zastaranja terjatve. Po mnenju toženke naj bi namreč triletni zastaralni rok začel teči že prvi naslednji dan po koledarskem mesecu odobrene začasne zadržanosti od dela, torej tedaj, ko bi lahko tožnica prvič terjala nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, če bi imela poravnane prispevke. Pritožbeno sodišče se je v zvezi z vprašanje, ali gre za triletni ali petletni zastaralni rok že izreklo, da te terjatve zastarajo v triletnem zastaralnem roku.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - vojaški zavarovanec
Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ne bi smela upoštevati določb ZPIZVZ. Navedene določbe so ključne tako pri upoštevanju zavarovalne dobe prebite v JLA, kot tudi pri odmeri starostne pokojnine, ki jo je tožnik sicer uveljavljal po splošnih predpisih. Do tega vprašanja se je opredelilo tudi že Vrhovno sodišče RS v podobni zadevi. Obrazložilo je, da navedba, da tožnik "ne sodi pod jurisdikcijo ZPIZVZ" je neutemeljena že zato, ker tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici do starostne pokojnine po ZPIZVZ. Tožniku je bila priznana pravica do pokojnine in tudi odmerjena po določbah ZPIZ-1. Trditev, da "določbe ZPIZVZ na tožnika ne morejo imeti učinka" pa so v nasprotju z nadaljnjo trditvijo tožnika, da ZPIZVZ - tudi zanj - ureja priznanje zavarovalne dobe, dopolnjene po vojaških predpisih (peti odstavek 2. člena ZPIZVZ). Tega namreč ZPIZ-1 ne ureja. Pri tem pa tožnik spregleda, da ZPIZVZ na tako priznano zavarovalno dobo veže tudi določitev osnove za to obdobje (prvi odstavek 8. člena ZPIZVZ): ne upoštevajo se dejansko prejete plače, temveč osnove, ki so glede na čin določene v 7. členu ZPIZVZ.
denarna socialna pomoč - sprememba dohodkovnega položaja - nova odločba
Situacijo v primeru, da se je v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremenil lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre. Določeno je, da pristojni organ lahko v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena. Pristojni organ odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek. Glede vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči pa je v prvem odstavku 48. člena ZSVarPre določeno, da glede denarne socialne pomoči, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe Centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 45. člena in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena obstaja dolžnost vrnitve v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve.