IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSM0022085
ZDen člen 3. ZIKS člen 145. ZNP člen 37. ZPP člen 286, 286/1. ZPSP ZSNČ člen 2. Zakon o zaplembi imovine in opravljanju zaplembe člen 28. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem opravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 1/1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066117
ZUP člen 87, 87/4. ZP-1 člen 202b.
vročanje - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - prisilna izterjava globe
Storilec je v obvestilu o prispelem pismu opozorjen na nastop fikcije vročitve pisma.
Če zaradi storilčevih osebnih in premoženjskih razmer izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila smotrna in v skladu z njegovim namenom, se ustavi postopek izvršitve uklonilnega zapora in se globa prisilno izterja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079126
ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZD člen 221. ZDen člen 27. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – smrt upravičenca do zaplenjenega premoženja – vrnitev premoženja v zapuščinsko maso – dedovanje zaplenjenega premoženja – zavezanec za vračilo zaplenjenega premoženja
Zaplenjene nepremičnine je potrebno vrniti tistemu, kateremu so bile neupravičeno odvzete (zaplenjene).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL0074146
ZIKS člen 145. ZEN člen 8.
vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi – delitev parcel – evidentiranje parcel v zemljiškem katastru
Ekonomično in zato pravilno je postopanje sodišča, ki je v sklepu odločilo tudi o tem, kdo je novo nastale parcele dolžan vrniti, ne da bi čakalo, da so spremembe evidentirane v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
KZ-1 člen 86, 86/7. ZIKS-1 člen 13, 18. ZUP člen 135, 135/4.
izvršitev kazni - ustavitev postopka - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojencu je bila s sklepom Okrožnega sodišča v M., opr. št. V Kr 11797/2009 z dne 29.8.2013, pravnomočen 13.9.2013, zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da v predmetnem postopku (trenutno) niso podani pogoji za nadaljnjo vodenje postopka za izvršitev kazni zapora, saj mora obsojenec v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) namesto zaporne kazni, opraviti 360 ur družbeno koristnega dela, ki ga izvršuje in nadzira pristojni center za socialno delo (13. člen ZIKS-1).
Za vračilo premoženja po 145. členu ZIKS ni pogoj, da je bilo premoženje podržavljeno.
Če se ugotovi, da je bilo obsojencu odvzeto tudi premoženje, ki je bilo formalno izvzeto iz zaplembe, pa ni ostalo pri ožjih družinskih članih, ga je potrebno skladno s prvim odstavkom 145. člena ZIKS, če je kazen zaplembe razveljavljena, vrniti.
Vrnitev po vojni podržavljenega premoženja urejata tako ZDen kot ZIKS.
V tej zadevi gre za specifično situacijo, saj je bilo premoženje upravičencem iz te zadeve odvzeto na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ-a ravno zato, ker je šlo za imetje oseb nemške narodnosti in sicer za tiste, ki so se pod okupacijo izjavili ali veljali za Nemce, ne glede na državljanstvo, pri čemer pa zanje niso veljale izjeme, opredeljene v uradnem tolmačenju te določbe.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066054
ZP-1 člen 19, 19/7, 20, 67, 67/2, 202c/2, 202c/4. ZUP člen 87, 87/4.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in korist samoupravne skupnosti – vročanje – smiselna uporaba določb zakona, ki odreja splošni upravni postopek
Ker je storilec hkrati z ugovorom zoper sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora podal predlog za nadomestitev globe, nato pa se ni zglasil na koordinacijski sestanek na centru za socialno delo, je sodišče pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077313
ZIKS člen 145b, 145b/2, 145c. OZ člen 299, 299/2. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – zavezanec za vračilo v naravi – pasivna legitimacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine – kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi – zakonske zamudne obresti
Ker že sam zakon določa toženca kot zavezanca za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kadar so ta v lasti Republike Slovenije, dejstvo, da je v izreku sklepa Nz 1/2004 Republika Slovenija navedena kot subjekt, v korist katerega so vpisane nepremičnine, ki so predmet vračanja, ne more biti odločilno.
KZ-1 člen 86, 86/3. ZKP člen 95, 95/4, 98, 98/1, 402, 402/3.
prestajanje kazni zapora – hišni zapor – nadomestitev izvršitve kazni zapora – obsojenčevo zdravstveno stanje – okoliščine, ki narekujejo nadomestitev izvršitve kazni zapora s hišnim zaporom
Tretji odstavek 86. člena KZ-1 določa, da se kazen zapora do devetih mesecev lahko nadomesti s hišnim zaporom; da o nadomestnem hišnem zaporu odloči sodišče s sklepom, s katerim določi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo; da sodišče lahko obsojencu izjemoma dovoli, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni zapor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela ter da če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hišni zapor, ali pa to stori izven dovoljenega časa, lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši.
Navedeno zakonsko določilo torej opredeljuje hišni zapor kot zapor, ki se od prestajanja zapora v zavodu ne razlikuje v intenziteti odvzema prostosti, temveč v prostoru, kjer se izvaja, to je v poslopju, v katerem obsojenec stalno ali začasno prebiva oziroma javni ustanovi za zdravljenje ali oskrbo, torej ne v zavodu za prestajanje kazni zapora.
odložitev izvršitve kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni - prometna nesreča - pomoč med ožjimi družinskimi člani - varstvo in vzgoja otroka - način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora - postopek za nadomestitev kazni zapora
Dokazila sicer potrjujejo, da sta bila obsojenčev sin in žena udeležena v prometni nesreči, vendar to še ne zadošča za odložitev izvršitve kazni. Odložitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 bi bil podan le, če bi bila tako hudo poškodovana, da bi bila obsojenčeva pomoč nujno potrebna.
Iz poročila centra za socialno delo izhaja, da ni izkazan odložitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Ta je podan le, če mora obsojenec pred nastopom kazni poskrbeti za to, da bo nekdo drug skrbel za varstvo in vzgojo otrok, iz vsebine dokazil pa izhaja, da za otroke sedaj in bo tudi v času prestajanja kazni skrbela njihova mati, obsojenčeva žena.
Vložitev prošnje za nadomestno izvršitev kazni zapora ni razlog, zaradi katerega bi bilo po zakonu dovoljeno odložiti izvršitev kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062893
ZIKS člen 145b, 146c. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe stvari – najemnina
Gibanje najemnin je v večji korelaciji s cenami življenjskih potrebščin, kakor z gibanjem cen nepremičnin, zato je sodišče prve stopnje pravilno sledilo izvedeniškemu mnenju in pravilno ni uporabilo indeksa rasti gradbenih cen, ki je po mnenju izvedenke tudi neustrezen, saj se najemnina usklajuje z gibanjem maloprodajnih cen oziroma inflacijo.
Na podlagi 145.c člena ZIKS je zavezanec za vrnitev nepremičnin v naravi odgovoren za odškodnino iz naslova nezmožnosti uporabe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0065544
ZIKS člen 145, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja – lastninsko preoblikovanje podjetij – vrnitev v naravi – zavezanci za vračilo
Za presojo, ali je mogoča vrnitev obeh parcel v naravi in kdo je zavezanec, zato ni odločilno, da gre za kmetijski zemljišči, ki bi morali že po samem zakonu postati last RS oziroma občin in se prenesti v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS na podlagi 14. člena ZSKZ. Odločilno je torej, ali sta bili tudi sporni parceli predmet zaključka lastninskega preoblikovanja in privatizacije na podlagi določb ZZLPPO in ker je odgovor pritrdilen pomeni, da je zahteva predlagateljev po vrnitvi spornih parcel v naravi od druge nasprotne udeleženke neutemeljena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016603
ZIKS-1 člen 13, 13/1. KZ-1 člen 86. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
izvrševanje kazenskih sankcij - način izvršitve kazni zapora - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - objektivne in subjektivne okoliščine - razlogi o odločilnih dejstvih - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vloga centra za socialno delo
Ko sodišče odloča o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist mora najprej presoditi, ali je tak ukrep smotrn. Pri tej odločitvi mora upoštevati težo kaznivega dejanja, okoliščine in vzroke za dejanje, nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo (možnost ponovitve, vedenje storilca po dejanju oziroma možnost njegovega poboljšanja s takšnim ukrepom itd.). Upoštevati mora torej vse okoliščine, ki so sicer pomembne za izbiro in odločanje o kazenski sankciji in jih je sodišče upoštevalo, ko je izreklo sodbo. Če meni, da bi bil tak način izvršitve kazni smotrn, pa pri določitvi oblike takšne izvršitve upošteva objektivne okoliščine (sprejemljivost dela glede na čas, prostor in socialne razmere) in subjektivne okoliščine (storilčeva fizična in zdravstvena zmožnost za opravo določenega dela, oziroma njegova usposobljenost, interesi itd.) ter seveda obsojenčevo privolitev.
Določb prvega odstavka 13. člena ZIKS-1 ni mogoče razlagati tako, da center sodeluje pri odločanju o izreku takega nadomestnega ukrepa s podajo mnenja temveč potem, ko sodišče sprejme odločitev skrbi za izvršitev dela v splošno korist. V postopku odločanja o predlogu za nadomestno izvršitev zato sodišče od pristojnega Centra za socialno delo ne pribavlja mnenja o smotrnosti ukrepa temveč pribavi le podatke o delih, na katera bi glede na že sklenjene dogovore z različnimi institucijami obsojenec bil lahko razporejen, da bi lahko izbralo primerno obliko dela v splošno korist, na katero bi obsojenca s sklenitvijo dogovora napotil Center za socialno delo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - POPRAVA KRIVIC
VSL0056292
ZIKS člen 145, 145a, 145c. ZIOOZP člen 1, 3, 8.
zaplenjeno premoženje - neupravičena zaplemba premoženja - razveljavitev kazni - odškodnina v obveznicah RS - odmena za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja - izgubljeni dobiček za zaplenjeno premoženje
Kadar je bilo zaplenjeno premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah RS, pripadajo upravičencem obresti od pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja do izdaje obveznic. Te obresti predstavljajo odmeno za donos denarne vrednosti zaplenjenega premoženja, ker je upravičenec pravico do vrnitve zaplenjenega premoženja pridobil že s pravnomočnostjo odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, do odločitve o višini denarne vrednosti zaplenjenega premoženja. Torej gre za neke vrste odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine. Upravičenec pa poleg teh obresti nima še dodatne pravice na povračilo imaginarnega izgubljenega dobička, ki bi ga imel, če bi premoženje dejansko dobil vrnjeno v naravi in bi z njim upravljal. Ker premoženje v času razveljavitve kazni zaplembe premoženja ni več obstajalo, tudi ni mogoče govoriti o izgubljenem dobičku z njegovim upravljanjem, razen v obliki obveznic, odškodnino za škodo zaradi neuporabe denarne odškodnine pa je uredil že zakonodajalec v ZIOOZP.