IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00016577
ZKP člen 212, 212/3, 213č, 213č/1, 399, 399/1. ZIKS-1 člen 81, 81/6. Pravilnik o izvrševanju pripora (1999) člen 55, 55/1, 55/2, 55/3.
izvrševanje pripora - premestitev v drug zavod - predlog za premestitev - razlogi za premestitev - prostorska zasedenost - vzdrževanje reda - oblika odločbe - sklep - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - pravni pouk - izvršljivost sklepa - če pritožba ne zadrži izvršitve
Vodja oddelka priporov v Novem mestu je pravilno predlagal premestitev obtoženca v skladu s 55. členom Pravilnika o izvrševanju pripora, ki v tretjem odstavku določa, da o predlogu izda pristojno sodišče pisni sklep, tretji odstavek 212. člena ZKP pa, da pristojno sodišče na tak predlog lahko premesti pripornika iz enega v drug zavod, pri čemer ne določa oblike odločbe, kar niti ni potrebno, saj citirani pravilnik kot obliko izrecno določa sklep, zoper katerega pa je v skladu s prvim odstavkom 399. člena ZKP dovoljena pritožba.
Čeprav morajo strokovni delavci zavoda priporniku pomagati pri reševanju družinskih zadev in drugih vprašanj, ki so nastala zaradi izvrševanja pripora, pa je vendarle njihova primarna skrb namenjena zagotavljanju varnosti, reda in discipline, kar je lahko ogroženo zaradi prezasedenosti zavoda, pristojen za odločanje o teh okoliščinah pa je v skladu z drugim odstavkom 55. člena citiranega pravilnika upravnik zavoda, oziroma vodja oddelka, ki je tudi podal predlog za premestitev.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi smelo sodišče obtoženca premestiti šele po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, pritožbeno sodišče pripominja, da prvi odstavek 213.č člena ZKP izrecno napotuje na uporabo določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z ZKP in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ni drugače določeno, med drugim tudi o vzdrževanju reda. Ker ZKP in citirani pravilnik nimata posebne določbe o izvršljivosti sklepa o premestitvi, se zato uporablja šesti odstavek 81. člena ZIKS-1, iz katerega pa je razvidno, da je zoper odločbo o premestitvi dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njene izvršitve.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055110
ZDen člen 3, 3/1, 3/1-18, 3/1-19, 54, 54/1, 54/1-1. ZIKS člen 145. ZPP člen 18. ZNP člen 37.
vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last po zakonu – zahteva za denacionalizacijo – sodna pristojnost – upravna pristojnost – odstop zahteve upravnemu organu
Ko se ponuja več možnih pravnih podlag za prehod odvzetega premoženja v državno last, je treba posebno skrbno ugotoviti, na kateri pravni podlagi se je to zgodilo. Od ugotovljenega pravnega temelja podržavljenja (zakon ali kazenska sodba o zaplembi premoženja) je odvisna vrsta postopka za vračanje premoženja in pristojnost (upravna ali sodna) zanj.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066006
ZP-1 člen 202c, 202c/1. ZIKS-1 člen 128, 128/2.
uklonilni zapor – predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti
Neskladje med določbami ZP-1 in ZIKS-1 glede roka, v katerem lahko storilec vloži predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti, če ta predlog ni bil dan že v postopku določitve uklonilnega zapora, se odpravi z uporabo načela „lex posterior derogat legi priori“ in se šteje, da je ZIKS-1 kot kasnejši predpis razveljavil določbo 1. odstavka 202c člena ZP-1 glede tridnevnega roka za vložitev predloga.
neupravičena obsodba - odškodnina iz naslova nemožnosti uporabe zaplenjenega premoženja - odškodnina iz naslova upravljanja zaplenjenega premoženja - pasivna legitimacija - povrnitev pravdnih stroškov
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja z v povojnih kazenskih procesih neupravičeno zaplenjenim premoženjem (145.c člen ZIKS) je Republika Slovenija.
ZNP člen 37, 37. ZIKS člen 145, 145a, 145, 145a. ZDen člen 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50, 19, 19/1, 19/1-3, 27, 42, 43, 45, 46, 47, 48, 50. OZ člen 364, 364. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40, 40/1, 40/1-3.
povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu - vračanje v naravi - plačilo odškodnine - pisna pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pritožbena novota
Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
neprava obnova - izrek enotne kazni - predlog za prestajanje kazni v polodprtem oddelku
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče ugodilo obdolženčevemu predlogu za izrek enotne kazni. Predloga, da naj prvostopno sodišče odloči tudi o tem kje bo kazen prestajal, pa obsojenec, kot to sam navaja tudi v pritožbi, ni niti podal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0055138
URS člen 22. ZIKS člen 145. Zden člen 16.
zaplemba premoženja - premoženje v nekdanji drugi republiki - zavezanec za vračilo premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi - odškodnina za zaplenjeno premoženje
Temelj obravnavane obveznosti je v osnovi (nezakonito, nepravilno) ravnanje organa in na tej osnovi prevzem premoženja. Ni pomembno, da je postalo premoženje last FLRJ, pomembno je, kdo ga je prevzel (komu je bilo izročeno), torej kdo je z njim upravljal in s tem pridobil premoženjske pravice, ki najbolj ustrezajo današnjemu pojmu lastninske pravice. Prav ima predlagatelj, da je bilo celotno zaplenjeno premoženje izročeno MLO Ljubljana-mesto. Ni relevantno, da je bilo za izvedbo kazni zaprošeno drugo sodišče. Podlaga za prehod premoženja iz obsojenčeve lastninske sfere je bila torej odločba Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je bila z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena.
Na prvi pogled bi se sicer v prvostopenjski odločbi zastopano stališče, po katerem neupravičeno obsojenemu Republika Slovenija (RS) ne bi bila zavezana glede premoženja, ki se sedaj nahaja v drugi državi (eni izmed republik nekdanje skupne države), zdelo najbližje občutku pravičnosti, saj bi bila po nasprotnem RS „prikrajšana“, ker bi plača odškodnino za premoženje, ki ga dejansko nima. Vendar zakon ne določa nobene dodatne okoliščine, ki bi v določenih primerih obveznost prevzemnika zmanjševala ali odpravljala, na primer koristi od prevzetega premoženja. Po presoji pritožbenega sodišča je treba privzeti povsem obratno izhodišče, in sicer položaj oškodovanca oziroma tistega, ki mu je bila neupravičeno izrečena kazen zaplembe premoženja. Izkaže se, da bi bil v tem primeru neupravičeno diskriminiran tisti obsojenec, katerega premoženje se je nahajalo na področju kašne druge od republik nekdanje skupne države. Njegov položaj bi bil odvisen od uspeha uveljavljanja pravic v sedaj drugi samostojni državi in njenega pravnega reda. Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo to v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic (22. čl. Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSK02731
ZPP člen 13, 13. ZIKS-1 člen 145, 145a, 145č, 145, 145a, 145č.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - stvarna pristojnost - predhodno vprašanje
O predhodnem vprašanju, ali je šlo za kazenski postopek in ali je bila kazen zaplembe razveljavljena, je bilo torej že pravnomočno odločeno in to v postopku pred pristojnim organom. Pravdno sodišče zato ne more več samo reševati tega vprašanja (13. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To pa pomeni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo 145. člena ZIKS in naslednjih, ki določajo sodno pristojnost v postopku vračanja zaplenjenega premoženja. Ugovor sodne pristojnosti je zato neutemeljen.
V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.
ZIKS člen 145b, 145b/4. ZIKS-G člen 2. ZDen člen 42, 42/2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - delnice - nepravdni postopek
Predlagatelji niso upravičeni zahtevati od Republike Slovenije izročitve delnic določene delniške družbe. Odločanje o konkretnih vrednostnih papirjih v sodnih odločbah bi po eni strani podaljševalo sodne postopke, po drugi strani pa bi bila lahko vprašljiva izvršitev odločbe, saj bi se lahko zgodilo, da bi imela Republika Slovenija v lasti manj delnic konkretne delniške družbe, kot naj bi jih izročila upravičencu po pravnomočnih sodnih odločbah, izdanih v med seboj neodvisnih postopkih.
Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL44101
ZIKS člen 145a, 145b, 145a, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zakaj vrnitev v naravi ni možna, je treba sklep razveljaviti, saj je pri vrnitvi zaplenjenega premoženja možna tudi vrnitev v naravi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL22503
ZKP člen 109, 133. KZ RS člen 125.
izvršitev tuje sodne odločbe - kazenska sodba - italijansko pravo - prenos izvršitve kazni - predčasno izpustitev s prestajanja kazni
Naše pravo (Kazenski zakonik - Uradni list RS 63/94 in 23/99 in Zakon o izvrševanju kazenski sankcij - Uradni list RS 22/2000) takšnega načina odobritve predčasnega odpusta s prestajanja kazni v takšni obliki kot ga to pozna italijansko pravo ne pozna, pozna pa institut pogojnega odpusta (109. člen KZ), pri izreku katerega pa se upoštevajo enaki razlogi (vedenje obsojenca med prestajanjem kazni). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na 125. člen KZ, pri tem pa ni upoštevalo, da je do spremenjenih okoliščin prišlo še v času v izvrševanja zaporne kazni v tujini - Republiki Italiji, ko je bila obsojencu z odločbami italijanskih sodišč odobreno predčasno izpustitev s prestajanja kazni. Dejstvo, da naše pravo takšnega instituta predčasne izpustitve na prostost ne pozna, pa ne more biti v škodo pravic obsojenca, saj bi to bilo v nasprotju tudi s temeljnimi načeli kazenskega prava. Prav to pa bi se zgodilo, če bi obsojencu, ki mu je bila postopku prenosa izvršitve kazni sicer izrečena enaka kazen kot v Republiki Italiji, ne bi pa domače sodišče upoštevalo tudi tistih odločb tujega sodišča, ki so obsojencu v postopku izvrševanja kazni omogočile pridobitev ugodnosti predčasne izpustitve.