V skladu z določbo 1. odstavka 145. č člena ZIKS o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče v nepravdnem postopku. Odločanje sodišča o vrnitvi zaplenjenega premoženja med drugim vsebuje odločanje o utemeljenosti predloga, krogu upravičencev, načinu vrnitve (v naravi ali na drug način); v primeru, ko vrnitev v naravi ni mogoča, tudi odločanje o višini odškodnine za zaplenjeno premoženje. V skladu z določbo 7. člena ZIOOZP pa naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje ter obračunavanjem obresti opravlja Slovenski odškodninski sklad oz. Slovenska odškodninska družba. Obresti se le pripišejo odškodnini, navedeni v pravnomočni odločbi sodišča. Sodišče o obrestih ne odloča.
ZIKS člen 145b, 145b/4. ZIKS-G člen 2. ZDen člen 42, 42/2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - delnice - nepravdni postopek
Predlagatelji niso upravičeni zahtevati od Republike Slovenije izročitve delnic določene delniške družbe. Odločanje o konkretnih vrednostnih papirjih v sodnih odločbah bi po eni strani podaljševalo sodne postopke, po drugi strani pa bi bila lahko vprašljiva izvršitev odločbe, saj bi se lahko zgodilo, da bi imela Republika Slovenija v lasti manj delnic konkretne delniške družbe, kot naj bi jih izročila upravičencu po pravnomočnih sodnih odločbah, izdanih v med seboj neodvisnih postopkih.
Dejstvo, da je nekdo od dedičev tistega, ki mu je bilo zaplenjeno premoženje, kasneje odkupil posamezne nepremičnine, ki so prešle v njegovo izključno last, ne izključuje zavezanca za odškodnino od plačila odškodnine dedičem po 3. odst. 145. čl. ZIKS-G in ne more odstopati od načina povrnitve dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja kot je predviden v tem členu.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL44101
ZIKS člen 145a, 145b, 145a, 145b.
vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev v naravi
Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, zakaj vrnitev v naravi ni možna, je treba sklep razveljaviti, saj je pri vrnitvi zaplenjenega premoženja možna tudi vrnitev v naravi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL22503
ZKP člen 109, 133. KZ RS člen 125.
izvršitev tuje sodne odločbe - kazenska sodba - italijansko pravo - prenos izvršitve kazni - predčasno izpustitev s prestajanja kazni
Naše pravo (Kazenski zakonik - Uradni list RS 63/94 in 23/99 in Zakon o izvrševanju kazenski sankcij - Uradni list RS 22/2000) takšnega načina odobritve predčasnega odpusta s prestajanja kazni v takšni obliki kot ga to pozna italijansko pravo ne pozna, pozna pa institut pogojnega odpusta (109. člen KZ), pri izreku katerega pa se upoštevajo enaki razlogi (vedenje obsojenca med prestajanjem kazni). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprlo na 125. člen KZ, pri tem pa ni upoštevalo, da je do spremenjenih okoliščin prišlo še v času v izvrševanja zaporne kazni v tujini - Republiki Italiji, ko je bila obsojencu z odločbami italijanskih sodišč odobreno predčasno izpustitev s prestajanja kazni. Dejstvo, da naše pravo takšnega instituta predčasne izpustitve na prostost ne pozna, pa ne more biti v škodo pravic obsojenca, saj bi to bilo v nasprotju tudi s temeljnimi načeli kazenskega prava. Prav to pa bi se zgodilo, če bi obsojencu, ki mu je bila postopku prenosa izvršitve kazni sicer izrečena enaka kazen kot v Republiki Italiji, ne bi pa domače sodišče upoštevalo tudi tistih odločb tujega sodišča, ki so obsojencu v postopku izvrševanja kazni omogočile pridobitev ugodnosti predčasne izpustitve.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - pravna podlaga za odmero stroškov postopka
V postopku, v katerem sodišče določi odškodnino za zaplenjeno premoženje po določbah ZIKS, strokovne odločbe ne more opreti na določbo 35. čl. ZNP, čeprav gre za nepravdni postopek, ampak na 1. čl. ZIKS-H, ki napotuje na uporabo 12. poglavja ZPP.
vrnitev zaplenjena premoženja - nepravdni postopek
Če je bilo v postopku v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja (na podlagi kazenske sodbe pred l. 1958) na prvi stopnji že odločeno, zadeva pa še ni bila pravnomočno končana pred uveljavitvijo noveliranega ZIKS, vstopi v novem postopku na mesto nasprotnega udeleženca Republika Slovenija.
STANOVANJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL41426
ZOR člen 591, 591/1, 591, 591/1. SZ člen 21, 125, 125/1, 21, 125, 125/1.
odškodnina za uporabo stanovanja, ki je bilo vrnjeno po določbah ZIKS
Situacije, kakršna je konkretna (toženki sta kot bivši imetnici stanovanjske pravice v skladu s SZ sklenili najemni pogodbi z bivšo občino kot takratno lastnico spornih stanovanj za nedoločen čas ter za neprofitno najemnino, po sklenitvi teh najemnih pogodb pa je bila s sklepom sodišča zaplenjena nepremičnina, ki zajema tudi sporni stanovanji, vrnjena prejšnjemu lastniku, ki sedaj od toženk zahteva plačilo najemnine za čas od pravnomočnosti odločbe o vrnitvi zaplenjene nepremičnine dalje), ne ureja noben predpis. Pravno praznino je treba zato zapolniti z analogijo. Pri tem so uporabne zlasti določbe 21. čl. in 1. odst. 125. čl. SZ ter 1. odst. 591. čl.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VSM10063
ZPP (1977) člen 19, 19. ZIKS člen 145, 145.
vrnitev neupravičeno zaplenjenega premoženja - odločanje po pravilih nepravdnega postopka
Iz trditvenega gradiva pravdnih strank izhaja, da gre za zahtevek na vrnitev neupravičeno zaplenjenega premoženja tožniku in to ne v naravi, ampak v obliki denarne odškodnine, kar ima pravno podlago v določilu člena 145 Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno imelo v vidu že sprejeto načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljeno v poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. II/92, po katerem sodišče odloča o vrnitvi zaplenjenega premoženja na navedeni normativni podlagi v nepravdnem postopku.
Za vrnitev zaplenjenega premoženja obsojencu v naravi, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, ni pomembna okoliščina, da je prenehala obstojati družbeno politična skupnost (MLO, Ljubljana) ki je premoženje prevzela, med občinami, ki so kot družbeno politične skupnosti delovale na njenem območju, pa premoženje še ni razdeljeno.
V postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja (po čl. 145 ZIKS) je kot zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi ali v obliki odškodnine pasivno legitimirana samo družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela, ne pa podjetje ali kakšen drug pravni subjekt.
ZIKS člen 145, 145. ZPPSL člen 8, 137, 137/1, 8, 137, 137/1.
stečaj - upnik - vrnitev zaplenjenega premoženja
Upniki, katerih terjatve so nastale po začetku stečajnega postopka nimajo statusa stečajnih upnikov, temveč status upnikov stečajne mase. V takšnem primeru je potrebno šteti njihove terjatve za dolgove stečajne mase. Za takšne terjatve pa v zakonu nista določena rok in prijava. Zato za njih ne pride v upoštev uporaba 1. in 8. odstavka 137. člena ZPPSL.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40798
ZOR člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145, 145/2, 145/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev v prejšnje stanje - višina odškodnine
V situaciji, ko je oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, to premoženje odkupila, je bila restitucija že izvršena. Odškodnina je lahko samo tisto, kar je oseba plačala, valorizirano na dan izdaje sklepa.
O povrnitvi dejanske vrednosti zaplenjenega premoženja se odloča v nepravdnem postopku, o zahtevku za povrnitev škode, ki je nastala zaradi neopravičene obsodbe (izgubljen dobiček), pa v pravdnem postopku.
Odškodnina za zaplenjeno premoženje mora plačati družbeno politična skupnost, ki je premoženje prevzela. Iz sklepa, ki določa odškodnino za premoženje, mora biti razvidno, za katere premičnine in v kakšnem znesku je bila določena odškodnina.
Čeprav so sedanji uporabniki hiše, ki je družbeno premoženje, vpisani v zemljiški knjigi kot souporabniki po idealnih solastninskih deležih, imajo v skladu s pogodbami te deleže že razdeljene. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v skladu s čl. 145 ZIKS vrnilo predlagatelju njegovemu pravnemu predniku solastni delež do 1/2 z opisom, kaj ta delež predstavlja v naravi.