IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064285
ZKP člen 402, 402/3, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - podaljšanje roka na predlog stranke - izrek zaporne kazni - neizpolnitev posebnega pogoja - prepozna pritožba
Sodišče prve stopnje je v postopku za preklic pogojne obsodbe o isti stvari odločilo dvakrat - s sklepom, s katerim je zavrnilo predlog obsojenke za podaljšanje roka za preklic pogojne obsodbe, in s sodbo, s katero je pogojno obsodbo preklicalo ter v njej določeno zaporno kazen izreklo. Obe odločitvi je izdalo v eni odločbi in ju obrazložilo z istimi razlogi. Ko je presojalo utemeljenost predloga obsojenke z dne 25. 8. 2021, da se podaljša rok za izpolnitev obveznosti, določen v sodbi sodišča prve stopnje, hkrati pa je odločalo o predlogu, ki sta ga podala 12. 11. 2021 pooblaščenec oškodovanca, 3. 5. 2022 pa državna tožilka, da se obsojenki pogojna obsodba prekliče in kazen zapora izreče, bi moralo o tem vprašanju odločiti z eno odločbo. Ker je zaključilo, da predlog obsojenke ni utemeljen in da ji je potrebno pogojno obsodbo preklicati, bi moralo o vseh predlogih odločiti s sodbo, prav tako pa bi ravnalo v primeru, če bi ji (v okviru preizkusne dobe) podaljšalo rok za izpolnitev posebnega pogoja. Stranke pa se lahko zoper sodbo pritožijo v roku 30 dni od prejema overjenega prepisa sodbe. Gre za odločanje o eni stvari, in sicer o razlogih za to, da obsojenka posebnega pogoja ni izpolnila ter posledici neizpolnitve obveznosti, zato ni bilo podlage za izdajo dveh različnih odločb v obliki sodbe in sklepa z dvema različnima rokoma za vložitev pritožbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00064330
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - objektivne in subjektivne okoliščine storilca - izvrševanje kazenskih sankcij - izvrševanje zaporne kazni - zavrnitev predloga
Glede na navedeno je tako prvostopenjsko sodišče dalo ustrezno težo subjektivnim okoliščinam na strani obsojenke, katere zagovornik v pritožbi ponovno neutemeljeno izpostavlja (urejeno družinsko življenje in skrb za družino, nekaznovanost, da obsojenka ni v drugem kazenskem postopku, sposobnost in pripravljenost opravljati delo v splošno korist) in jim pripisuje preveliko težo. Tudi po oceni višjega sodišča ugotovljene in zgoraj povzete okoliščine, ki jih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno ocenilo, ne dajejo podlage za ugoditev obsojenkinemu predlogu za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064615
ZKP člen 10, 10/2, 402, 402/3, 407, 414, 414/1. KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/2.
neprava obnova kazenskega postopka - postopek za združitev kazni - izredno pravno sredstvo - kazen zapora - vikend zapor - enotna kazen
Odločilno za obravnavano zadevo je dejstvo, da je obsojenec z izvrševanjem zapora ob koncu tedna že pričel, vendar ga še ni zaključil, kar pomeni, da bi obsojenec v posledici združitve kazni v svojo škodo izgubil že pridobljeno možnost nadomestne izvršitve ene od posamičnih kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063488
KZ-1 člen 7, 7/2, 92.
izvršitev kazni zapora - zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - nastop pravnomočnosti - uporaba milejšega zakona - uporaba milejšega zakona v primeru pravnomočne sodbe - načelo alternativnosti
Sodišče v postopku ugotavljanja zastaranja izvršitve kazni odloča po tistem kazenskem zakonu, ki je veljal v trenutku, ko je sodba, s katero je bila kazen izrečena, postala pravnomočna, torej ne po zakonu, ki je veljal v času izvršitve kaznivega dejanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC00063279
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 207, 207/4.
razporejanje obsojencev
Pri napotitvi obsojencev v zavode za prestajanje kazni je sodišče, v skladu z določbo četrtega odstavka 207. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), vezano na Navodilo ministra za pravosodje o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18, 167/21).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063736
URS člen 21, 26. ZIKS-1 člen 42, 42/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 20, 23. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25. OZ člen 10, 148, 179.
odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - izvrševanje kazni zapora - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da bivanjske razmere z vidika velikosti osebnega prostora, z vidika vlažnosti in mrzlosti prostora ter svetlobe v času tožnikovega prestajanja pripora oziroma kazni zapora v Zavodu niso bile takšne, da bi opravičevale odškodnino, zatrjevano poslabšano zdravstveno stanje tožnika pa ni v vzročni zvezi z njegovim bivanjem v Zavodu, je treba presoditi, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja. Presoja je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni zapora oziroma pripora in ne od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika oziroma pripornika.
Tožnik zaradi visokih temperatur in neprijetnih vonjav v sobi ni upravičen do odškodnine. Sodišče prve stopnje je materialno pravo zmotno uporabilo, ko je štelo, da obstoji odškodninska odgovornost toženke zgolj zaradi dejstva obstoja visokih temperatur in neprijetnih vonjav, pri čemer je spregledalo, da elementa protipravnosti ni. Brez tega elementa pa tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano škodo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083800
ZKP člen 197, 197/3, 198, 198/4, 548, 548/1. ZIKS-1 člen 20, 20/4, 26, 26/2, 26/4.
ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - tuj državljan - varščina - kdaj varščina zapade - pobeg obsojenca - zastaranje izvršitve kazni zaradi pobega obsojenca - poziv na prestajanje kazni zapora - vročitev poziva - odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev ponovne prošnje - vlaganje vloge po pooblaščencu odvetniku - vročanje po ZUP - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - komunikacija s pooblaščencem - mednarodna tiralica - evropski nalog za prijetje in predajo - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da se je obsojenec, ki je državljan Romunije, ob položitvi varščine zavezal, da se ne bo izogibal kazenskemu pregonu ter svojega zadnjega bivališča v Romuniji ne bo zapuščal, na vsa vabila sodišča se bo odzval, saj bo sicer lahko zoper njega ponovno odrejen pripor. Opozorjen je bil tudi, da varščina pripade v korist proračuna Republike Slovenije, če pobegne oziroma se ne odzove vabilom in pozivom sodišča na morebiten nastop kazni. Po vročenem pozivu na prestajanje kazni v letu 2008 na naslov v Romuniji je obsojenec po pooblaščenem zagovorniku večkrat vložil prošnjo za odlog izvršitve kazni, zadnji prošnji pa sodišče prve stopnje ni ugodilo, zaradi česar bi moral obsojenec kazen zapora nastopiti 16. 6. 2016, vendar se na poziv sodišča na prestajanje kazni zapora, kljub obljubi, da se bo odzval vabilom, ni odzval, zaradi česar je sodišče zoper njega v letu 2016 razpisalo tiralico, mednarodno tiralico in izdalo evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP). Že v letu 2015 je sodišče prve stopnje pristojnim organom Romunije podalo zaprosilo za prenos izvršitve kazni zapora iz Republike Slovenije v Romunijo, ki pa je bilo zavrnjeno, saj je bilo ugotovljeno, da se obsojenec ne nahaja v Romuniji in živi v Veliki Britaniji. Sodišče prve stopnje je po opravljeni preverki pri Interpolu Združenega Kraljestva v letu 2015 ugotovilo, da slednji nima podatkov o trenutnem prebivališču obsojenca. Zaključilo je, da je varščina zapadla najkasneje dne 29. 8. 2016, ko je zoper obsojenca odredilo tiralico, in da pripada proračunu; dejstvo, da je izvršitev kazni zapora zoper obsojenca zastarala, pa pri tem ni pomembno, saj je do zastaranja prišlo prav zaradi obsojenčevega izogibanja prestajanju kazni.
Pritožnik se ob zatrjevanju, da bi moralo sodišče obsojencu vrniti varščino, ker pravnomočno izrečena kazen zaradi zastaranja ni bila izvršena, sklicuje na pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS VSS I Kzz 9/78 z dne 12. 10. 1978. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da iz navedenega mnenja izhaja, da varščina vsekakor preneha in se mora položeni znesek denarja vrniti v primeru, ko je nastopilo absolutno zastaranje izvršitve kazni, vendar pa to velja zgolj v primeru, če pri tem ni bil podan razlog za zapadlost varščine. Razlog za zapadlost varščine pa je prav pobeg obsojenca, zaradi česar ob ugotovitvi te okoliščine, varščina kljub absolutnemu zastaranju izvršitve kazni, ne preneha.
ZIKS člen 24, 24/1, 24/1-2, 25, 25, 25/1. ZUP člen 251, 251/3.
nadomestni zapor - rok za vložitev prošnje - pravočasnost - odločilna dejstva
Glede na povzeto določbo prvega odstavka 25. člena ZIKS-1 je prošnjo za odložitev izvrševanja nadomestnega zapora mogoče v določenih primerih vložiti tudi po preteku 3 dnevnega zakonskega roka, med drugim tudi v primeru obstoja okoliščin po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1.
ZP-1 člen 20a, 20a/2, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 192č, 192č/5, 192č/5-1. ZDavP-2 člen 125, 126, 143, 143/2, 156.
zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba - začetek izvrševanja - sklep o davčni izvršbi - postopek za odreditev nadomestnega zapora - razveljavitev sklepa o nadomestnem zaporu in ustavitev postopka
Zastaralni roki iz ZDavP-2 veljajo le glede absolutnega zastaranja dokončne izvršitve globe, medtem ko sta glede začetka izvrševanja globe relevantna zastaralna roka, določena v prvem oziroma tretjem odstavku 44. člena ZP-1.
Globa se začne izvrševati z izdajo sklepa o davčni izvršbi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063094
KZ-1 člen 47, 47/5.
zamuda s plačilom - denarna kazen - stranska denarna kazen - odlog plačila - delo v splošno korist
S sklicevanjem na šibko finančno stanje kot posledico nemožnosti redne zaposlitve vsled širokega obsega opravljanja dela v splošno korist namreč ne more uspeti, saj je situacija, če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, jasno, določno in nedvoumno zakonsko urejena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00061786
ZKP člen 95, 95/4, 129a, 129a/1, 129a/3. KZ-1 člen 45a, 86, 86/9, 87, 87/1, 87/4, 87/5.
denarna kazen - izvršitev denarne kazni - način izvršitve denarne kazni - nadomestna izvršitev denarne kazni - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist - delo v splošno korist - namen kaznovanja - povrnitev stroškov kazenskega postopka - oprostitev, odlog ali obročno plačilo stroškov kazenskega postopka - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Ker sodišče lahko odloča le o predlogu, ki je podan, in v predmetni zadevi je obsojenčev zagovornik vložil predlog za nadomestitev izvršitve stroškov kazenskega postopka z delom v splošno korist, ki ga ZKP in KZ-1 ne določata, so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče materialno pravo pravilno uporabiti in predlog po uradni dolžnosti presojati po določbah 95. člena ZKP, česar ni storilo.
Presoja upravičenosti predloga za nadomestno izvršitev denarne kazni lahko temelji tudi na okoliščinah, ki so bile upoštevane ob izreku denarne kazni, torej tudi na okoliščinah v času storitve kaznivega dejanja, saj je prekrivanje neizogibno, vendar tudi zanje velja, da se jih presoja v novi luči, z vidika njihovega pomena v času predvidenega izvrševanja denarne kazni.
Utemeljena je pritožbena kritika, da sodišče prve stopnje ni prepričljivo pojasnilo, zakaj z alternativno izvršitvijo denarne kazni pri obsojencu ne bi bil dosežen namen kaznovanja, to je vpliv na storilčevo bodoče vedenje. Sodišče prve stopnje se je omejilo zgolj na presojo, da so enake premoženjske in družinske razmere pri obsojencu obstajale v času izreka sodbe in v času odločanja o obsojenčevem predlogu za alternativni način izvršitve denarne kazni ter navedlo, da namen kaznovanja na alternativen način ne bi bil dosežen kljub predhodni obsojenčevi nekaznovanosti.
Postopanje po citiranih določilih prvega odstavka 18. člena in prvega odstavka 20. člena ZIKS-1 s pozivanjem obsojenca na prestajanje kazni zapora, je prvo sodišče že izčrpalo s tem, ko je v predpisanem zakonskem osemdnevnem roku po prejemu pravnomočne in izvršljive sodbe ter na podlagi naloga z dne 8. 4. 2022, 19. 5. 2022 izdalo poziv obsojencu, da kazen v ZPKZ Maribor nastopi 20. 6. 2022.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061970
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12.
opravljanje dela v splošno korist - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - vikend zapor
V ponudbi številnih argumentov za ekskulpacijo ignorance pozivov A. in sodišča pritožba nekritično spregleda, da okoliščina, kdaj bo obsojeni nastopil in opravljal delo v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi eventualno imel čas in voljo, da bi delo v splošno korist vendarle opravil, saj bi vsi njegovi interesi morali biti podrejeni izključno izpolnjevanju obveznosti po pravnomočni sodbi.
Sodišče prve stopnje je sprejeto odločitev, da obsojeni ni osebnostno urejen do takšne mere, da bi mu bilo mogoče zaupati, da alternativnega načina prestajanja kazni ne bo zlorabil, oprlo na več okoliščin, ki se vežejo tako na njegovo osebnost, kakor tudi na izvršeno kaznivo dejanje, kar je ustrezno pojasnilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00063178
ZP-1 člen 192.a, 192.a/9, 192.č.
nadomestni zapor - okoliščine konkretnega primera - primernost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je tako ob sicer pravilni uporabi sedmega odstavka 192.a člena ZP-1 izdalo sklep o nadomestnem zaporu in v njem pravilno znesek neplačanih glob v višini 1.300,00 EUR nadomestilo sprekrško 13. dnevi zapora, vendar ni obrazložilo, zakaj šteje odrejeni ukrep kot nujen in sorazmeren, kar je eden izmed pogojev za odreditev tega ukrepa, ki je poseg v osebno svobodo, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061787
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - okoliščine - teža kaznivega dejanja - obteževalne okoliščine - ponovitvena nevarnost - prometna nesreča
Bistvene okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločanju o izvršitvi kazni zapora z delom v splošno korist, določa zakon, deveti odstavek 86. člena KZ-1. Med temi ni teže storjenega kaznivega dejanja ter ugotovljenih obteževalnih okoliščin, ki sicer vplivajo na izbiro vrste in odmero višine kazenske sankcije.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00061109
KZ-1 člen 86, 86/8, 220, 220/1.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - merila za odločanje o predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - nadaljevano kaznivo dejanje - skrb za dom in družino - zdravstveno stanje - finančno stanje - povrnitev škode
V konkretnem primeru na strani obsojenca niso podane takšne okoliščine, ki bi opravičevale alternativno prestajanje kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060921
KZ-1 člen 48, 48/4, 86, 86/4, 323, 323/1, 323/2. ZKP člen 92, 92/2, 94, 94/1, 105, 105/2, 450, 450.c, 450.c/4.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - sporazum o priznanju krivde - vikend zapor - stranska kazen - prepoved vožnje motornih vozil
Glede na to, da je bil obdolženec (v navzočnosti svojega zagovornika) seznanjen s pravnimi posledicami podanega priznanja in sklenjenega sporazuma, ko mu je bilo torej znano, da zoper sporazum ni pritožbe, se obdolženčeva pritožbena izvajanja, s katerimi se zavzema za znižanje stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, pokažejo kot neutemeljena.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 192a, 192a/4, 192a/7, 192b, 192b/1, 202c, 202c/2. ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 87.
delo v splošno korist - rok za vložitev predloga - storilec prekrška - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora
ZP-1 dela v splošno korist ne omogoča vsakemu storilcu prekrška, temveč je ta oblika nadomestitve plačila globe pridržana le tistemu storilcu, ki zaradi svojega premoženjskega stanja globe ni zmožen plačati.
Storilec prekrška lahko zaprosi za opravljanje dela v splošno korist v dveh fazah postopka: (1) po prvem odstavku 19.a člena ZP-1 v roku za plačilo globe in (2) po četrtem odstavku 192.a člena ZP-1 najkasneje v roku 5 dni po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora.
Glede na specifične pogoje in ureditev dela v splošno korist se odločba Ustavnega sodišča RS št. Up-290/17, U-I-51/17 z dne 23.6.2022 ne razteza na roke za vložitev predloga za delo v splošno korist v prekrškovnih postopkih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061947
URS člen 21, 26. ZKP člen 542, 542/3. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravice osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pravica do povračila škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik je bil tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta (tretji odstavek 542. člena ZKP).
Tožnikovo ravnanje, ko sodišču ni sporočil pravega naslova bivanja in se vabilom sodišča tudi ni odzival, je potrebno šteti za nedovoljeno ravnanje, ki je imelo upravičeno za posledico odreditev pripora s tiralico. Tožnik je na predobravnavnem naroku zamolčal, da dela v Franciji, navajal je, da je brezposeln, zato je sodišče utrdil v prepričanju, da je begosumen in da ni nobenega zagotovila za tožnikovo prostovoljno navzočnost v nadaljevanju postopka. Neutemeljeno je tako sklicevanje tožene stranke, da tega ni storil namerno. Razlog odreditve pripora pa tudi kasneje ni prenehal, kar izhaja tudi iz odločb sodišča prve in druge stopnje v kazenskem postopku.
Dejstvo, da se je tožnik po odpravi pripora potem glavnih obravnav udeleževal in se jim ni izmikal, pa še ne pomeni, da s svojim predhodnim ravnanjem ni povzročil, da mu je bil odrejen pripor.
Ker bivanjske razmere v priporu niso bile neznosne ter tožnikovo trpljenje ni presegalo trpljenja, ki izvira iz samega dejstva prestajanja pripora oziroma zapora, je bil tožnikov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno opozorilo na dejstvo, da imajo obsojenci na prestajanju zaporne kazni pravico do zagotavljanja potrebnih zdravstvenih storitev, ki se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora. Ob tem se lahko zdravstvena oskrba za obsojence opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda, zaradi česar je povsem utemeljen zaključek, da morebitno nadaljnje zdravljenje obsojenca na prestajanju zaporne kazni ne bo ogroženo.