ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 102, 110, 110/2. EZ člen 59, 59/1. SPZ člen 213.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - opredelitev služnosti - daljnovod
Ob tem, da je zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev tožnikovih parcel zaradi postavitve spornega daljnovoda izpolnjen, je po mnenju sodišča v smislu 213. člena SPZ obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektroenergetskega voda, s tem, da je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - delitev kapitala iz skupnega premoženja - čas pridobitve nepremičnine
Delitev skupnega premoženja v naravi in v skladu z deleži (zakoncev) na skupnem premoženju ne predstavlja odsvojitve kapitala, kot ga opredeljuje 94. člen Zakona o dohodnini. Drugačnega stališča tudi ne narekuje 101. člen istega zakona. Kadar je zavezanec kapital pridobil kot ena od oseb, ki imajo na njem skupno lastnino, in se tak kapital pozneje razdeli, se po določbi četrtega odstavka 101. člena za čas pridobitve kapitala, ki mu pripade na podlagi delitve, šteje čas, ko je kapital pridobil v skupno lastnino. Razdelitev kapitala, ki je bil pridobljen kot skupna lastnina torej ne vpliva na čas pridobitve, če zavezanec ob razdelitvi prejme kapital v obsegu, ki ustreza pripadajočemu deležu na skupnem premoženju.
razlastitev - pogoji za razlastitev - izguba gospodarskega pomena lastninske pravice na drugih nepremičninah - zemljiški dolg - ugasnitev zemljiškega dolga
Predpogoj za zaključek, da bi z razlastitvijo dela nepremičnin gospodarski pomen izgubila tudi lastninska pravica na preostalih nepremičninah, predstavlja ugotovitev, da je pred razlastitvijo gospodarski pomen za razlastitvenega zavezanca lastninska pravica na teh ostalih nepremičninah dejansko imela, oziroma da ga je imela v povezavi z gospodarskim pomenom lastninske pravice na nepremičninah, ki se razlaščajo, in da je gospodarski pomen lastninske pravice na ostalih nepremičninah zaradi razlastitve izgubljen. Navedeno hkrati pomeni, da je treba ocenjevati izgubo tistega in takšnega gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalih nepremičninah, kakršnega so te nepremičnine pred razlastitvijo za zavezanca dejansko imele, ne pa potencialnega ali morebitnega gospodarskega pomena, kakršnega bi lahko imele, pa ga razlastitveni zavezanec pred razlastitvijo ni realiziral in razlastitev na njegovo realizacijo tudi ni vplivala.
Zemljiški dolg, ki je stvarna pravica, lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3, 93/5, 94, 100, 110, 110/2. EZ člen 59, 59, 59/3, 59/4.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi - javna korist
Zakonodajalec je javno korist na abstraktni ravni že določil z opredelitvijo namena razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v 59. členu EZ. Za konkreten primer je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni ti pogoji glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Ker gre za rekonstrukcijo že obstoječega daljnovoda in ne novogradnjo, prvostopenjskemu organu glede na tretji odstavek 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 110. členom ZUreP-1 tudi ni bilo treba ugotavljati, ali za dosego razlastitvenega namena razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. ZZK-1 člen 40. SPZ člen 43, 43/2.
odobritev pravnega posla - pogodba o priznanju lastninske pravice - posadna listina - priposestvovanje
Priposestvovanje predstavlja izvirno pridobitev lastninske pravice, vendar s predloženo pogodbo o priznanju lastninske pravice in uskladitvi ZK stanja z dejanskim pogodbenika urejata razmerja za prenos lastninske pravice na zemljišču. Že iz same navedene pogodbe izhaja, da pogodbenica, ki je zemljiškoknjižna lastnica, priznava drugemu pogodbeniku (tožniku), ki je dejanski lastnik parcele, lastninsko pravico na nepremičnini. Ker se pravni temelj izvirne pridobitve lastninske pravice v takem primeru dokazuje z listino o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem v korist druge osebe in gre pri tem torej tudi za elemente pravnoposlovnega ravnanja, sodišče meni, da morajo v tej listini biti ugotovljeni in ob tem izkazani pogoji za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem (drugi odstavek 43. člena SPZ), tako da organ v postopku za odobritev pravnega posla lahko oceni, ali pogodba o priznanju lastninske pravice s priposestvovanjem po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.
ZPotK-1 člen 2, 2-10, 3, 28, 34, 35. SPZ člen 171.
varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - zastava - neposestna zastavna pravica na premičninah
Neposestna zastavna pravica na premičninah se lahko, glede na določbo 171. člena SPZ, ustanovi izključno s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Ta določba je zavezujoča in pomeni zakonski pogoj za nastanek neposestne zastavne pravice ter se ji z navedbo, da je odsotnost predpisane obličnosti le v breme tožnika, ni mogoče izogniti. Zato pogodb, ki jih je s strankami sklepal tožnik, ni mogoče vsebinsko okvalificirati kot zastavne pogodbe v smislu ustanovitve neposestne zastavne pravice. Čim je tako, pa sklepanje pogodb predstavlja kreditiranje potrošnikov in je treba upoštevati določbe ZPotK-1.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje, kar pomeni, da veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 92/3, 93, 93/3, 100, 100/1, 100/2, 100/3, 102, 102/1, 110, 110/2, 110/7. EZ člen 18, 18/1, 59, 59/1.
razlastitev - javna korist - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - daljnovod - uvedba postopka omejitve lastninske pravice - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi
Na podlagi dejstev, ki izhajajo iz upravnega spisa in ki jih organ navaja v svoji odločbi, ob upoštevanju bistvenega dejstva, da trasa daljnovoda že poteka čez tožnikovi zemljišči, je tudi po presoji sodišča v tej zadevi izkazana javna korist za omejitev oziroma obremenitev lastninske pravice s trajno služnostjo v javno korist.
ZZZDR člen 190, 211. ZEN člen 11, 11/5, 29, 36, 36/2. ZTLR člen 15. SPZ člen 67. ZDen člen 67, 67/3.
upravni postopek ureditve meje in parcelacije - evidentiranje urejenega dela meje - skrbnik za poseben primer - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - začasno upravljanje z nepremičninami - redno upravljanje - podaja pravnoposlovne volje
Določba 15. člena ZTLR opredeljuje posle rednega upravljanja tako, da določa posle, ki ta okvir presegajo in to so: odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno, določba 67. člena SPZ pa določa, da se za posle rednega upravljanja štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Niti iz vsebine odločbe, niti iz citiranih določb ZTLR ter SPZ, ni razbrati, da med te posle sodi tudi podaja pravnoposlovne volje v geodetskih upravnih postopkih, kot je bil obravnavani, ob tem, da pa ZEN tudi sam specialno ureja postopanje geodetskega podjetja in geodetske uprave v takih in podobnih primerih, kot je obravnavani.
Glede na določbo 5. odstavka 11. člena ZEN navedeno, in zlasti upoštevaje okoliščine obravnavanega primera oziroma natančneje izjavo tožnika o tem, da nima pooblastila dedičev pok. D.D. ter da izjave o strinjanju s potekom predlagane meje ne more podpisati, geodetsko podjetje in prvostopni organ zato ne bi smela upoštevati dejanj, ki jih je v postopku opravil tožnik in ki so imele za posledico izdajo izpodbijanega akta, temveč bi morala ravnati skladno z navedeno 5. odstavka 11. člena ZEN.
ZUreP-1 člen 104, 110, 110/9. SPZ člen 31, 99, 212, 216.
upravna izvršba - odločba o ustanovitvi služnosti v javno korist - varstvo izvrševanja služnosti
Tožeča stranka meni, da bi moral upravni organ dovoliti izvršitev dokončne odločbe, s katero je bila ustanovljena služnost v javno korist, z vsebino, ki vključuje tudi dostop do javne infrastrukture, ker ji je služnostni zavezanec dostop preprečil. Varstvo izvrševanja služnosti pred neupravičenim motenjem služnostnega upravičenca pa ne pomeni izvršitve upravne odločbe, s katero je bila služnost ustanovljena (ta se je izvršila s samo izdajo odločbe oziroma njeno dokončnostjo), pač pa je služnostni upravičenec upravičen, da varuje vzpostavljeno razmerje pred motenjem na podlagi splošnih predpisov, ki urejajo služnosti (SPZ, člen 31, 99 212) ali na podlagi določb o posestnem varstvu).
ZUP člen 286, 286/2. SPZ člen 216. ZUreP-1 člen 110, 110/9.
služnost v javno korist - izvršitev odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist - varstvo izvrševanja služnosti
Varstvo izvrševanja služnosti pred neupravičenim motenjem služnostnega upravičenca ne pomeni izvršitve upravne odločbe, s katero je bila služnost ustanovljena (ta se je namreč izvršila s samo izdajo odločbe oziroma njeno dokončnostjo), pač pa je služnostni upravičenec upravičen, da varuje vzpostavljeno razmerje pred motenjem na podlagi splošnih predpisov, ki urejajo služnosti.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK člen 14, 14/2. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 110, 110/1, 110/2, 110/6, 110/7.
služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - neprava stvarna služnost - prenosljivost služnosti v javno korist - trajanje služnosti v javno korist
Služnost v javno korist po ZUreP-1 se najbolj približuje nepravi stvarni služnosti iz 226. člena SPZ, po katerem se lahko služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, ustanovi tudi v korist določene osebe in se v teh primerih glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Tovrstna služnost se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Zato se ustanovi v korist nosilca infrastrukturne dejavnosti, in to kot subjekta z določeno lastnostjo (upravljalca infrastrukture) in ne kot določene osebe. Ker se po 2. odstavku 14. člena ZZK pri vpisu pridobitve pravice navede imetnik te pravice, če zakon ne določa drugače, takšne drugačne določbe pa ZUreP-1 niti EZ nimata, se služnost glasi na točno določeno osebo.
SPZ člen 213, 219, 226, 229, 256. ZureP-1 člen 110, 110/1, 110/6. EZ člen 19, 59.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist
Če sta nepremičnini v solastnini, je vsak solastnik lastnik vsakega dela nepremičnine in je treba služnost ustanoviti glede celotnih nepremičnin, torej glede vseh solastnikov. Služnost je nedeljiva in zgolj na posameznem solastniškem deležu ne more obstajati.
ZPNačrt člen 109. SPZ člen 226, 227, 227/2, 229. ZZK člen 6, 13, 13/1, 13/1-4, 14, 14/2, 14/3, 63, 112, 112/3. EZ člen 19, 59, 59/3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 98, 100, 100/3, 102, 102/1, 104, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/2, 110/6, 110/7, 110/9.
razlastitev - omejitev lastninske pravice - služnost v javnem interesu
Služnost v javno korist se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Javna korist ni izkazana že na podlagi zakona.
Služnost nima zakonsko določene vsebine, zato jo je treba v izreku odločbe definirati. Postopek ustanovitve služnosti je dvofazni postopek.
ZENDMPE člen 44, 45, 46, 46/1, 48, 49. SPZ člen 8.
parcelacija - ureditev meje s sodno odločbo
Določba 44. člena ZENDMPE določa, kateri akt državnega organa ali organa lokalne skupnosti je lahko pravna podlaga parcelacije. V obravnavanem primeru je postavitev meje oprta na izrek sodne odločbe. Sodišče ocenjuje, da je potrebno postavitev meje na podlagi sodne odločbe, opraviti z upoštevanjem ureditve civilnega prava, kjer je eno izmed osnovnih načel stvarnega prava načelo povezanosti zemljišča in objekta. Ne prvostopenjski organ niti tožena stranka navedenega vidika pri svoji odločitvi nista upoštevala, zato sodišče ocenjuje, da postavitev meje, kot izhaja iz prvostopenjske odločbe, ni skladna s pravno podlago, na osnovi katere je bila določena meja.
Tudi vodna zemljišča so javno dobro, status javnega dobra pa se lahko ukine le na podlagi določb področnega zakona, ki urejajo ukinitev posameznega javnega dobra.