ZDoh-2 člen 38, 38/1, 41, 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza na delo in z dela - službeno potovanje - član nadzornega sveta
V konkretni zadevi je bilo pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
ZOPDA člen 5, 10, 10/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-5, 36/1-6.
izpostavljenost azbestu - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik sam pove, da ni bil sklenjen sporazum med njim in upravičencem, pri čemer gre za sporazum iz tretjega odstavka 10. člena ZOPDA in s tem za sporazum o kritju odškodnine, ki je dosežen, ko ga podpišeta tako delodajalec (sedaj tožnik) kot upravičenec. Šele sporazum o odškodnini pa je izvršilni naslov. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi same odločbe. Slednja ima torej za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo torej ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.
Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve ne more več uspešno uveljavljati, če se dejansko stanje zadeve od pravnomočne odločitve pristojnih kazenskih sodišč ni v ničemer spremenilo.
Dokazno breme izkazovanja verjetnosti obstoja konkretnega tveganja oziroma nevarnosti je na strani tožnika.
V upravnem delu izročitvenega postopka je treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo (EKČP), vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil. Presoja konvencijskih kršitev v upravnem delu izročitvenega postopka pa ni bila mogoča le, če bi tožnik navedel nove razloge, ki bi utemeljevali uporabo konvencijskega prava, torej razloge oziroma dejstva, ki jih do sedaj v sodnem postopku še ni navajal.
ZSVI člen 3, 3/1, 3/1-1, 5, 5/1, 6. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5.
status invalida - nadomestilo za invalidnost - nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti - pristojnost socialnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča
V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. Sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
izobraževanje odraslih - soglasje ministrstva - pravica do izjave - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Utemeljen je tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, saj je bil izpodbijani sklep nedvomno izdan že 14. 10. 2019, torej še pred 1. 9. 2020 kot datumom, določenim za začetek uporabe določil 27. člena ZPSI, noveliranih s 14. členom ZPSI-1B, in 13. člena ZGim, noveliranih s 15. členom ZGim-D.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2.
dovoljenje za stalno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Glede na to, da v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljena za prebivanje izrecno piše, da je možno plačo izkazati ne samo z plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak so navedeni tudi „drugi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov“, po presoji sodišča to pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tudi dejansko prejel na takšen ali drugačen način.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi izvršljivega izvršilnega naslova na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. S pravnimi sredstvi zoper sklep o izvršbi pa izpodbijanje izvršilnih naslovov v nobenem primeru ni mogoče. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, zato tožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov in socialno stisko tožeče stranke, na samo zakonitost izpodbijanega sklepa ne vplivajo.
Bližina in dostopnost veterinarskih organizacij oziroma njihovih ambulant do uporabnikov teh storitev je relevanten kriterij pri odločanju o podelitvi koncesije prijaviteljem, ki za podelitev koncesije izpolnjujejo splošne pogoje. Takšna ureditev je tudi logična, saj se s tem izbere prijavitelj, ki nudi uporabnikom storitev olajšano kontaktiranje z izvajalci koncesijske dejavnosti, kar s perspektive uporabnika gotovo pomeni višjo kvaliteto storitve.
ZDIJZ člen 5, 5/5, 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-11, 6/3, 6/3-1. ZSPJS člen 38, 38/6. Uredba o upravnem poslovanju (2005) člen 101, 101/1, 101/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov - motnja pri delovanju organa - osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - podatki o porabi javnih sredstev - elektronska vloga
Podatki o imenih in priimkih posameznih javnih uslužbencev ter podatki o skupni vsoti dodatkov so sicer osebni podatki, vendar pa je podana neposredna zakonska podlaga za razkritje v šestem odstavku 38. člena ZSPJS, ki določa, da so javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Poleg tega je bilo pravilno ugotovljeno, da imajo pri tožeči stranki zaposleni status javnih uslužbencev in da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz proračuna tožeče stranke, na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Ker gre za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca, je povsem nerelevantno, ali so podani elementi izjeme v zvezi z notranjim delovanjem organa iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Celo če bi bili ti elementi podani, bi bilo treba podatke še vedno razkriti.
Tožeča stranka povsem hipotetično navaja, da bi se okolica na razkrite podatke odzvala in bi v posledici tega odziva bili ti javni uslužbenci manj storilni. Izkaz motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa mora biti konkretno izkazan, zgolj hipotetično navajanje morebitnih motenj, ki bi lahko nastale, ne zadostuje za obstoj te izjeme.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - motnje ali resna ogroženost delovanju organa - motnja pri delovanju organa - dokazno breme
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožeča stranka v izpodbijani odločbi ni konkretno navedla, kakšna škoda oziroma motnja bi z razkritjem mnenj nastala, saj je zgolj na splošno navedla, da če bi vsi dokumenti postali javni, potem bi to resno ogrozilo kritično in inovativno usklajevanje vladnih gradiv ter razpravo na sejah, torej da dokaznega bremena izkazane motnje ni konkretizirala. Pravilno je ugotovila, da se s prostim dostopom do zahtevanih mnenj ne bi v ničemer poseglo v možnost kritičnega in inovativnega razmišljanja vlade, saj gre za izražena strokovna stališča.
Kakršnakoli komunikacija znotraj tožeče stranke ne more biti javno dostopna, vendar je to potrebno tudi dovolj konkretizirati in glede na samo vsebino dokumenta pojasniti, zakaj določena dokumentacija ne more biti javno dostopna.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje
Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat pojasnilo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Ni sporno, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS, in da sodišču na poziv ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Tožnik zato nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, četudi bi naknadno predložil pooblastilo odvetnika, za katerega dodelitev zaproša za brezplačno pravno pomoč, saj bi potekel pritožbeni rok, ki ga prošnja za brezplačno pravno pomoč ne zadrži. Tožena stranka pri presoji obravnavane zadeve tako ni presegla standarda očitnosti.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - drugi dohodek - dvig gotovine s transakcijskega računa - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - odločitev ustavnega sodišča - cenitev davčne osnove - načelo materialne resnice
Po presoji sodišča v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo 68. člena ZDavP-2, ki v drugem odstavku opredeljuje cenitev kot ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Ne glede na to, da je davčni organ kot zavezanca za davek štel pravno osebo, ki jo je pozival na predložitev listin, pa je nato odmeril davek tožniku kot fizični osebi, pri čemer sodišče pripominja, da gre za dva ločena subjekta in torej ne za istega davčnega zavezanca. Glede na to, da je davčni organ tožniku odmeril dohodnino od sredstev, dvignjenih s transakcijskega računa družbe, pa je po oceni sodišča ključno vprašanje, ali je tožnik opravil dvige kot dejansko poslovodeča oseba, kot zaposleni v družbi, morebiti pa je na neupravičen način povečal svoje premoženje.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - interventni ukrepi - povračilo stroškov - osnovni kapital - načelo enakosti - pravo EU
Tožnik se v postopku pred davčnim organom in v tožbi sklicuje na določilo 87.f Začasnega okvirja, v skladu s katero se pomoč ne odobri podjetjem, ki so bila dne 31. 12. 2019 že podjetja v težvaha, Z odstopanjem od navedenega se lahko pomoč dodeli mikro in malim podjetjem, ki so bila v težavah že 31. 12. 2019, če v skladu z nacionalno zakonodajo niso v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti in niso prejela pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Vendar pa se sodišču pridružuje stališču obeh davčnih organov, da določila Začasnega okvirja niso obvezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica lahko uporabi.
Sodišče po povedanem zavrača tožnikove očitke o zmotno uporabljenem materialnem pravu, ker davčni organ ni upošteval točke 3.12 oziroma podtočke 87.f Začasnega okvirja, saj določila Začasnega okvirja niso zavezujoča, niti jih zakonodajalec (v zvezi z odstopanjem za mikro in mala podjetja v težavah) ni prenesel v določila ZIUOPDVE.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 12, 12/1, 12/4.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - odgovorna država članica - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Glede na to, da je zavrnitev predaje, določena v drugem pododstavku 3. člena Uredbe Dublin III, omejena z obstojem sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, navedbe, ki se nanašajo na druge postopke in ne azilne, očitno ne dokazujejo sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU
Zaradi prepletenosti sodnega in mediacijskega postopka se šteje, da odobreni stroški sodnega postopka krijejo tudi stroške medicijskega postopka, ki se izvede tekom sodnega postopka. Upravičenec do brezplačna pravne pomoči ima namreč pravico do pravne pomoči dodeljenega odvetnika tudi v mediacijskem postopku, izvajalec brezplačne pravne pomoči pa ima za opravljeno delo v tem postopku pravico do nagrade – četudi mediacija ni uspela.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, ki že teče, vendar pa dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V upravnem postopku je treba med drugim (poleg skladnosti agrarne operacije s prostorskim aktom občine) ugotoviti tudi, ali načrtovana agromelioracija predstavlja sklop ukrepov, ki lahko dejansko izboljšajo lastnosti kmetijskega zemljišča oziroma pogoje kmetijske pridelave.
Do vsebine načrta agromelioracijskih del s popisom del za izvedbo agromelioracije se ministrstvo v postopku pri svojem zaključku, da pri načrtovanih delih ne gre za zahtevno agromelioracijo, ni opredelilo, zaradi česar izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena.
sodni cenilec - razrešitev sodnega cenilca - pogoji za razrešitev sodnega cenilca - nevestno opravljanje dela - pravni standard
Ker zakon ni podrobneje opredelil, kaj pomeni „(ne)vestno opravljanje svojih dolžnosti“, sodišče pojasnjuje, da navedeni pojem predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti v vsakem primeru posebej. V luči sedaj veljavne ureditve, ki se, ob upoštevanju prvega odstavka 52. člena ZSICT, sicer ne uporablja za predmetni postopek razrešitve sodnega cenilca, ki je bil začet pred 1. 1. 2019, sodišče ocenjuje, da je treba pri zapolnitvi pravnega standarda „nevestnega dela“ upoštevati tudi načelo sorazmernosti.