CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00091319
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 36, 36/1, 39, 45, 45/1-a, 45/1-b, 52. ZIZ člen a42.b
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - uporaba Bruseljske uredbe I - nasprotovanje javnemu redu - očitna kršitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - napake pri vročanju - možnost sodelovanja v postopku - kršitev kontradiktornosti - izvedba naroka - postopek predhodnega odločanja - zavrnitveni razlog - zavrnitev priznanja - nerelevantne pritožbene navedbe - zavrnitev pritožbe
Odločanje v postopku zavrnitve priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe je zamejeno z razlogi iz 45. člena Uredbe Bruselj I bis. Neodločilne so zato vse pritožbene navedbe, ki merijo na vsebinsko nepravilnost tuje sodne odločbe, kot tudi vse trditve, ki se nanašajo na druge postopke. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na dodatne, razširjene razloge za zavrnitev priznanja tuje sodne odločbe, ki jih predvideva ZMZPP.
Zavrnitveni razlog po točki b prvega odstavka 45. člena Uredbe Bruselj I bis pride v poštev takrat, ko tožena stranka zaradi napak pri vročitvi začetnega pisanja resnično ni imela možnosti seznanitve s postopkom, čeprav je ravnala v dobri veri in storila vse, kar je njeni moči, da bi v postopku sodelovala.
Nasprotovanje javnemu redu zaprošene države mora biti tako očitno - razvidno na prvi pogled - da poglobljena vsebinska presoja zadeve sploh ni potrebna.
priznanje tuje sodne odločbe - pogoji za priznanje - Združene države Amerike (ZDA) - nasprotovanje javnemu redu - kaznovalna funkcija - denarna odškodnina - vzajemno priznavanje in izvrševanje sodnih odločb - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - delovni spor - načelo vzajemnosti - izključna pristojnost - kontradiktornost - institut kaznovalne odškodnine - opredelitev do odločilnih dejstev
Vprašanje nasprotovanja nesorazmerno visokih kaznovalnih odškodnin javnemu redu je ob odločanju o priznanju tuje sodne odločbe pomembno pravno vprašanje. Terja ugotavljanje dejstev (kakšen je bil historični dogodek, ki je utemeljil priznanje odškodnine, kakšna premoženjska ali nepremoženjska škoda je nastala, …) in uporabo ter razlago prava (kakšna odškodnina bi glede na ugotovljena dejstva predstavljala popolno odškodnino, ali prisojena odškodnina to presega in koliko, v čem je vzrok preseganja, ali gre pri tem za nasprotovanje javnemu redu).
ZPP člen 72, 72/4, 72/5, 72/6, 73, 73/2, 73/5. ZS člen 61, 61/3.
zahteva za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - videz nepristranskosti - izločitev sodnikov višjega sodišča - konkretizacija trditev - zavrženje zahteve - pavšalne navedbe - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrnitev pritožbe
Tožnik v pritožbi povzema več različnih sodnih postopkov, ki nimajo vsebinske ali procesne povezave z izpodbijano odločitvijo. Ne konkretizira, kaj v teh postopkih naj bi vzbujalo dvom v nepristranskost predsednika Višjega sodišča v Celju. Nadalje ne pojasni, do katerih očitkov v zvezi z nepristranskostjo predsednika Višjega sodišča v Celju se podpredsednica Vrhovnega sodišča v izpodbijani odločbi ni opredelila. Pritožba je, enako kot že zahteva za izločitev sodnikov, nepregledna in težko razumljiva. Vrhovno sodišče lahko zato razlogom podpredsednice sodišča, ki utemeljujejo zavrženje zahteve, le pritrdi.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Tožnica meni, da zaradi pomanjkljivih trditev toženke ni pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bila prodajna pogodba sklenjena na domu toženke. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako pravilna ocena sodišča druge stopnje, da so sicer skromne navedbe toženke, da ji je prodajalec zatrjeval, da lahko od pogodbe odstopi telefonsko, zadoščale za ugovor, da niso bile izpolnjene stroge zahteve iz 130. člena ZVPot-1 glede pojasnilne dolžnosti pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. Sodišče druge stopnje ima tako prav, da so ostala neugotovljena dejstva o tem, ali je tožnica - ob morebitni kršitvi zahtev iz 130. člena ZVPot-1 in v tem primeru podaljšanju roka za odstop od pogodbe iz 137. člena ZVPot-1 - še pravočasno od pogodbe odstopila. V tem primeru bi prvič ugotavljalo pravno pomembna dejstva za presojo o veljavnosti odstopa od pogodbe in bi s tem prekomerno poseglo v pravico obeh strank do pritožbe.
ZPP člen 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 357a, 357a/4
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - vrnitev v novo odločanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi moralo sodišče druge stopnje dati prednost pravici pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, na katero se tožnica sklicuje v pritožbi (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP) pred pravico do pritožbe oziroma do dvostopenjskega sojenja. Predmetni pravdni postopek se je namreč začel že v letu 2017. Res se je sicer najprej vodil skupaj s tožbenim zahtevkom za plačilo uporabnine, kar je vsekakor nekoliko upočasnilo tudi tek celotnega postopka, nato pa se je navedeni del v zvezi s plačilom uporabnine izločil in ga obravnava Okrožno sodišče v Kopru v samostojnem postopku. Vendar je več kot osemletno obravnavanje predmetnega tožbenega zahtevka pred okrajnim sodiščem očitno predolgo in pomeni poseg v navedeno pravico.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vložitev vloge pri napačnem sodišču - naslovitev vloge na napačno sodišče - zastopanje po odvetniku - očitna pomota odvetnika - napaka odvetnika - prepozna pritožba - dolžna skrbnost odvetnika - zavrženje pritožbe
Pritožba, poslana priporočeno po pošti zadnji dan roka na nepristojno sodišče, je prepozna, saj ni šlo za očitno pomoto vložnika, temveč neskrbnost odvetnikov, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena.
zahteva za izločitev - izločitev predsednika sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - sklep predsednika Vrhovnega sodišča - odklonilni razlog - pritožba zoper sklep - pritožbene novote
Predsednika v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik, kar pomeni, da v tem času prevzame vse pristojnosti predsednika. Glede na obseg pristojnosti predsednika je vanje zajeto tudi odločanje o zahtevah za izločitev predsednika višjega sodišča.
Podpredsednica je na podlagi objektivnega in subjektivnega testa nepristranskosti pravilno odgovorila, da okoliščina, da predsednik ni odločil v skladu z njegovimi pričakovanji, sama po sebi ne ne utemeljuje dvoma v nepristranskost in da nezadovoljstvo toženca z ravnanjem predsednika ne more biti razlog za njegovo izločitev.
Očitke o nepoštenem in nezakonitem odločanju predsednika v drugih pravdnih postopkih toženec prvič zatrjuje v pritožbi.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljen pritožbeni razlog - neutemeljena pritožba - kasatorično pooblastilo - procesna kršitev
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog, ko pritožbenemu sodišču očita obstoj procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču namreč ne očita, da bi ne obrazložilo, zakaj je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo, namesto, da bi jo spremenilo, marveč meni, da pritožbi tožeče stranke v tem delu sploh ne bi smelo ugoditi, ampak bi moralo odločitev sodišča prve stopnje v tem delu potrditi. To ni dovoljen pritožbeni razlog po 357.a členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (četrti odstavek 357a. člena ZPP).
ZPP člen 37, 38/1, 70, 73, 73/1, 73/5. URS člen 23.
pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - izločitev višjega sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - zavrnitev pritožbe
Pritrditi gre stališču v izpodbijanem sklepu, da okoliščina, da je višja sodnica v drugih pritožbenih postopkih že odločala o izvršilnih zadevah med istima strankama oziroma zoper istega dolžnika, sama zase ne zadošča za utemeljitev odklonitvenega razloga.
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višje sodnice je očitno nezadovoljstvo dolžnika z njenim postopanjem v prejšnjih izvršilnih postopkih oziroma negativen vtis, ki si ga je ustvaril zaradi zanj neugodnih predhodnih sodnih odločb, kar pa ne more biti razlog za izločitev.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje - pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo - razlogi za razveljavitev sodbe - sprememba tožbe - meje preizkusa v pritožbenem postopku - meje pritožbenih ugovorov - zavrnitev pritožbe
Toženkini očitki o zmotnosti oziroma procesni nepravilnosti podeljevanja možnosti eni od pravdnih strank, da spremeni tožbo oziroma preoblikuje tožbeni zahtevek, ne spadajo med razloge, iz katerih je mogoče izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Nanašajo se namreč že na samo (vsebinsko) presojo pravilnosti procesnega obravnavanja predmeta zadeve, torej ali je sodišče druge stopnje sploh smelo dopustiti tožniku, da v novem postopku pred sodiščem prve stopnje materialnopravno pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne glede na pojasnjene meje pritožbenih razlogov tako ne more ocenjevati pravilnosti razlogov sodišča druge stopnje, ki je takšno možnosti dopustilo.
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/4. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izločitev sodnika - izločitev predsednika sodišča - pravica do nepristranskega sodnika - sklep predsednika Vrhovnega sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - zavrnitev pritožbe
Predsednik Vrhovnega sodišča je pri odločanju o zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča pravilno upošteval določbe ZPP. Po seznanitvi z izjavo izločevanega sodnika po četrtem odstavku 73. člena ZPP1 v pritožnikovih trditvah o ravnanju predsednika višjega sodišča iz vloge za izločitev utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti.
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/4. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - vrnitev zadeve v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - konkretizacija pritožbenih navedb - nekonkretizirane pritožbene navedbe - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožba, v kateri pritožnik ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje, ampak se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve in v resnici uveljavlja pritožbene razloge iz 338. člena ZPP, zato ne more biti uspešna.
pooblastila pritožbenega sodišča - laična pritožba - pritožbeni razlogi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Pritožnica bi morala v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi sodbe/sklepa sodišča prve stopnje utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma, zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnica v laični pritožbi teh razlogov ne uveljavlja. Navaja le vsebinske razloge, zaradi katerih pa po 357. a členu ZPP pritožbe sploh ni mogoče vložiti.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa - dovoljenost ugovora - laičen ugovor - laična pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - pravniški državni izpit (PDI) - vloga, ki jo vloži stranka sama
Vrhovno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katere sodi tudi odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga je izdalo Vrhovno sodišče) stranka opravlja postopkovna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP), in da če vlogi ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pritožbe zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje
Toženka bi v pritožbi morala utemeljiti, zakaj meni, da bi sodišče druge stopnje lahko pomanjkljivosti samo odpravilo, ne da bi prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe, oziroma zakaj je z razveljavitvijo nedopustno poseglo v njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Toženka pa teh razlogov v pritožbi ne uveljavlja. Navaja le, zakaj je po njenem mnenju odločitev sodišča druge stopnje vsebinsko napačna. Iz teh razlogov pa po 357.a členu ZPP pritožbe ni mogoče vložiti.
ZSVI člen 27. ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 357a.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek za varstvo koristi otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - tehtanje pravic - pravica do pritožbe - ekonomičnost postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kasatorično pooblastilo - ugoditev pritožbi
Vsebinsko prazno učinkuje zapis drugostopenjskega sodišča, da razveljavitveni sklep ne bo povzročil kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Okoliščine primera govorijo drugače. Teče osmo leto odločanja v postopku za varstvo koristi otrok, v katerem je pomen hitrosti za dokončno ureditev razmerij še toliko večji. Luka, ranljiva oseba nezavidljivega zdravstvenega stanja, ki odseva povečane (finančne) potrebe, je že od leta 2019 brez preživnine preživninskega zavezanca. Takšna situacija kliče po čimprejšnji in dokončni odločitvi v zadevi.
izločitev višjega sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do pritožbe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sojenja - izločitveni razlog
Okoliščina, da predsednik višjega sodišča o predlogu za izločitev višjih sodnikov ni odločil v skladu s pritožnikovimi (procesnimi in vsebinskimi) pričakovanji, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno, še manj subjektivno utemeljen.
izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nezadovoljstvo z odločitvami sodišča v drugih sporih - merila ESČP - zavrnitev pritožbe
Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je takšen sklep.
Toženec ni substanciral okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njegov očitek ne seže dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do toženca. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.