izločitev višjega sodnika - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - izvršilni postopek - meritorna sodna odločba - posebna pritožba - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje zahteve za izločitev
Dolžnik ni poimenoval vseh višjih sodnikov, katerih izločitev je smiselno zahteval. V svojih vlogah je res poimenoval tudi druge sodnike, a ti v zadevi ne postopajo. Pravilen je tudi zaključek glede nepopolne zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, saj dolžnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi njeno izločitev utemeljil. To pa v vsakem primeru enako velja tudi za poimenovane sodnike, saj le tehnično navajanje imen, ki naj se izločijo, ne zadošča. O pritožbenih razlogih je mogoče tudi sicer bolj ugibati, saj so težko (raz)berljivi in med seboj nepovezani ter brez jasnih pojasnil. S takimi razlogi dolžnik ne ponudi nobenih resnih, oprijemljivih okoliščin, ki bi lahko vzbudile upravičen dvom v sprejeto odločitev in nepristranskost razpravljajoče sodnice oziroma sodnikov.
Sedmi odstavek 72. člena ZPP sicer določa, da zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, a ga je treba sistemsko razumeti v pomenu 363. člena ZPP. Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe v tem primeru ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ni izdana posebna, meritorna končna odločba, je treba dolžniku omogočiti posebno pritožbo.
dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - novela ZPP-E - zavrženje pritožbe
Ker zakon pred uveljavitvijo novele ZPP-E posebnega pravnega sredstva zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje ni predvideval, je pritožba tožnice nedovoljena.
nepravdni postopek - sklep o ustavitvi postopka - pritožba - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
Vrhovno sodišče je že v več zadevah (npr. Cp 13/2018 in Cp 29/2018) zavzelo stališče, da mora biti v nepravdnih postopkih to pravno sredstvo zagotovljeno v enaki meri kot v pravdnem postopku, vendar le, če gre za končni sklep. Končni sklepi so namreč v nepravdnih postopkih po svojem smislu v bistvenem enaki kot sodbe. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Razveljavljeni sklep je bil namreč procesne narave. Zoper takšne sklepe, pa tudi kadar so izdani v pravdnem postopku, pritožba po 357.a členu ZPP ni dovoljena. Kadar gre namreč za procesni sklep, pritožbeno sodišče postopka ne vodi v skladu z določbami 25. poglavja ZPP, ki se nanašajo na pritožbo zoper sodbo (333. do 362. člen ZPP) temveč po določbah, ki urejajo pritožbo zoper sklep (363. do 366.a člen ZPP). Zakon v primeru pritožbe zoper sklep ne predvideva, da bi moralo pritožbeno sodišče opraviti pritožbeno obravnavo ter tudi ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi.
ZPP člen 73, 73/4, 73/5, 339, 339/2-8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 23/2. ZNP člen 37.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pritožba - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker izjave sodnic vsebujejo tudi stališča glede utemeljenosti zahteve za izločitev, ki so vsebinsko enaka oziroma podobna razlogom, zaradi katerih je predsednik višjega sodišča zahtevo zavrnil, Vrhovno sodišče zaključuje, da so izjave višjih sodnic lahko vplivale na odločitev predsednika višjega sodišča in bi zato morale biti vročene pritožnikom v izjavo. Ker to v konkretnem primeru ni bilo storjeno, je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP.
dedovanje - ugotovitev vrednosti zapuščine - dovoljenost pritožbe - sklep o razveljavitvi sklepa o dedovanju - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - stroški strank s prihodom na sodišče
Pritožba po 357.a členu ZPP je dovoljeno pravno sredstvo tudi zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje razveljavi sklep o dedovanju in vrne zadevo sodišču prve stopnje.
(Popolna) izenačitev stroškov posameznih udeležencev ne more biti merilo za presojo utemeljenosti razveljavitve prvostopenjske odločitve, zlasti pa ti razlogi ne morejo pretehtati v primerjavi z zagotovitvijo učinkovitega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja z opravo naroka pred sodiščem druge stopnje in (takojšnjo) pravnomočno odločitvijo v zadevi. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje nekatere dokaze že izvedlo in "jih mora le še oceniti," v konkretnem primeru govori v prid obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Glede na to, da je že ugotovljen obseg zapuščine, pa ni videti razlogov, da bi zgolj njena cenitev (ugotovitev čiste zapuščine) in ugotovitev obračunske vrednosti (pri čemer gre za računsko operacijo) ob že ugotovljenih dednih deležih bistveno posegala v ustavno pravico strank do pravnega sredstva.
plačilo sodne takse - predlog za dopustitev revizije - nastanek taksne obveznosti - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - višina sodne takse
Predlagateljica ob vložitvi predloga ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje. Ob ustrezni procesni skrbnosti, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, bi morala predložiti dokazila za dokazovanje vrednosti spornega predmeta že v predlogu za dopustitev revizije.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
pritožba - razlogi za pritožbo - nepravdni postopek
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi sodišče druge stopnje lahko sámo odpravilo ugotovljeno procesno kršitev (prvi odstavek 354. člena ZPP), niti za situacijo, ko bi lahko sámo učinkoviteje in hitreje od sodišče prve stopnje dopolnilo postopek in ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva (prvi odstavek 355. člena ZPP).
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - obrazložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - pravica do izjave v postopku
Ustavno sodišče je v več odločbah opozorilo, da 25. člen Ustave uveljavlja načelo instančnosti, ki pritožniku zagotavlja višjestopenjski preizkus izpodbijane odločbe z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici oziroma obveznosti, kar pomeni, da mu je treba omogočiti uveljavljanje dejanskih, materialnopravnih in postopkovnih napak pri sojenju pred sodiščem prve stopnje. Pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Prav za takšen primer pa gre v obravnavani zadevi. Zaradi napačne odločitve, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče prve stopnje tožbenih zahtevkov v zvezi s skupnim premoženjem sploh ni obravnavalo, kar pomeni, da bi bili prvič obravnavani pred sodiščem druge stopnje. V tem primeru pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da bi bilo tako ravnanje v neskladju z ustavno varovanim bistvom pravice do pritožbe.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče v skladu z drugim odstavkom 357.a člena ZPP presoja samo, ali je bila uporaba kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje v konkretnem primeru utemeljena. Zgolj s prepisom zakonskega teksta drugega odstavka 357.a člena ZPP pritožnica teh razlogov konkretizirano ni utemeljila.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo
Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da je pritožba po 357.a členu ZPP zagotovljena tudi v v primerih, ko sodišče druge stopnje razveljavi dokončno odločitev (sklep) nepravdnega sodišča.
Pritožnik očitno pritožbo po 357.a členu ZPP razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko odloča o zadevi. Takih pooblastil pa Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357.a členu ZPP nima.
izvršilni postopek - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zaradi različnosti procesnih položajev 357.a člen ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omeji le na primere, ko višje sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi razveljavilo sklep v izvršilnem postopku, ki nima narave sodbe. Obravnavana pritožba se tako ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in ni dovoljena.
Ni odločilno, da je sklep sodišča druge stopnje vseboval pravni pouk, da je zoper njega dovoljena pritožba iz razlogov po 357.a členu ZPP. Pravni pouk sam po sebi pravice do pravnega sredstva ne zagotavlja, saj gre pravica do pritožbe upravičencu na podlagi samega zakona. Če na podlagi zakona pritožba ni dovoljena, sodišče nižje stopnje z napačnim pravnim poukom stranki ne more dati pravice do pritožbe
Toženka v pretežni meri graja (ne)pravilnost že sprejetih sodnih odločb, pri katerih so tako ali drugače sodelovale sodnice, katerih izločitev zahteva. Vendar ji vsebinsko polemiziranje s temi odločitvami ne more prinesti uspeha in to tudi za primer, če bi imela prav. Postopkovne kršitve ali v njih sprejeta pravna stališča, ki so (bila) v njenih očeh zmotna, je imela možnost izpodbiti v postopkih z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ti postopki so zasnovani prav za odpravo tovrstnih napak oz. zmot, medtem ko je smoter postopka za izločitev sodnika le v zagotovitvi nepristranskega sojenja, kot odrazu ustavne pravice do sodnega varstva. S tega vidika pa je v ospredju presoja sodnikove ambivalentnosti kot poštene razpetosti med obe stranki: pa najsi gre za njegovo vnaprejšnje osebno prepričanje o zadevi (subjektivni kriterij) ali le za zagotavljanje enakih možnosti obema stranema, ki v očeh razumnega posameznika ali javnosti izključuje vsak dvom v njegovo delo (objektivni kriterij).
Kljub temu, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, ni podan pogoj devolutivnosti, zato ne gre za izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je moldavsko sodišče tožbo in vabilo na narok za glavno obravnavo vročalo na naslov nasprotne udeleženke v Moldaviji in se je pošiljka vrnila z navedbo, da se nahaja v tujini. Za nov narok je sodišče vabilo vročalo preko moldavskega uradnega lista, odločbo pa na moldavski naslov in se je vrnila z oznako „oseba je v Sloveniji“. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je predlagatelj že ob začetku postopka vedel, da nasprotna udeleženka živi v tujini, sodišče pa je najkasneje ob vročanju odločbe ugotovilo tudi v kateri državi se nahaja. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da moldavsko sodišče sploh ni skušalo zagotoviti, da bi se nasprotna udeleženka lahko seznanila s postopkom in je zato prekomerno poseglo v njeno pravico do kontradiktornega postopka. Tako je utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 96. člena ZMZPP, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zavrnilo zavrnilo predlog za priznanje moldavske odločbe o preživnini.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Obravnavana zadeva oziroma obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357. a člena ZPP. Sodišče druge stopnje kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 23. ZPP člen 13, 13/2, 319, 319/1.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - učinki pravnomočnosti - rei vindicatio - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - izročitev stvari v posest - uporabnina - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja
Ker je bilo vprašanje lastništva pred hrvaškim sodiščem rešeno le kot predhodno vprašanje, saj odločitev o lastninski pravici ni vsebovana v izreku odločbe, se nanjo učinek pravnomočnosti ne nanaša. Tako ima tamkajšnja presoja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, učinek le za konkretni hrvaški spor. Ker s hrvaško sodbo predhodno vprašanje lastništva nepremičnine ni bilo pravnomočno rešeno, predlagatelj ni izkazal potrebe po priznanju njenih pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00020952
ZNP člen 7. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 38, 43, 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b, 51.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - spustitev v postopek - evropski plačilni nalog - ugovor zoper evropski plačilni nalog - vročitev tožbe - vročitev zamudne sodbe - pravilnost vročitve - pravica do obrambe - praksa SEU - pridržek javnega reda - predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - pisnost postopka - zahteva za izvedbo naroka
V primeru, ko je bila tožba pravilno vročena, se ne presoja več, ali je bila tožencu pravilno vročena tudi zamudna sodba. Izjema po b) točki se namreč ne more uporabiti, ker je bila tožencu vročena tožba v postopku. Šele če ta predpostavka ne bi bila izpolnjena, bi bila potrebna nadaljnja presoja, ali je bila predlagatelju zamudna sodba (ustrezno) vročena in mu je to omogočalo, da bi že v državi izvora uveljavljal pravna sredstva.
Odločitev o tem, ali bo sodišče v postopku odločanja o ugovoru izvedlo narok, bo odvisna od tega, ali bo odločitev o zavrnitvi priznanja odvisna od spornih dejstev ali izključno od presoje pravnih vprašanj.
nepravdni postopek - drugostopenjski razveljavitveni sklep - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
Vrhovno sodišče sme preizkusiti razveljavitveni sklep drugostopenjskega sodišča samo glede vprašanja ali je v konkretnem primeru kasatorično pooblastilo sploh obstajalo. Pri tem pa bo kot neizpodbitno vzeto, da je drugostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo napake prvostopenjskega sodišča.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/6, 72/7, 73, 73/1, 363, 363/3, 365, 365-2. ZIZ člen 15. URS člen 25. Sodni red člen 156, 159.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - zakoniti sodnik - pravica do pritožbe zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - pravica do pravnega sredstva
Pritožnik navaja, da o izločitvi višjega sodnika odloča predsednik višjega sodišča. To je res pravilo (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo). Pritožnik je predlagal, da o njegovi pritožbi ne odloča poimensko navedenih devetih sodnikov, med katerimi je tudi sodnica, ki je sklep izdala. Glede na takšen obseg in dejstvo, da razen pavšalnega očitka ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev, zaradi česar je predlog nepopoln, ni videti ovir za postopanje višje sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP, po katerem je nepopolno in nerazumljivo vlogo sama zavrgla.