priznanje tuje sodne odločbe - izrek o stroških - potrdilo o pravnomočnosti
Tuja sodna odločba, katere priznanje se zahteva v tem postopku, je v celoti opremljena s potrdilom o izvršljivosti (30. 5. 2014), dodatno pa še s potrdilom o pravnomočnosti, v katerem pa je v resnici označeno le: „točka 2“ in datum 2. 4. 2014. Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta točki 1. in 2. izreka glede na konkretne okoliščine neločljivo povezani. S točko 2. je bila namreč odločitev o stroških spremenjena (ob delni ugoditvi pritožbe tukajšnjega nasprotnega udeleženca). Opis spremembe pa je jezikovno res podan v 1. točki. Točka 1 je zato nujno razlagalno inkorporirana v točki 2. Pojasni namreč za kakšno spremembo, o kateri govori druga točka izreka, gre. Ker je tako, pritožnikov očitek o formalni pomanjkljivosti ni utemeljen.
ZMZPP člen 108, 108/3, 109, 109/4, 109/5. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 66, 66/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-14, 356.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - sestava sodišča - izločitev sodnika - uporaba Uredbe 44/2001 ratione temporis - razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba senata
Sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti zato, ker sodišče ni izrecno navedlo konkretne določbe pravnega predpisa, na katerega je oprlo svojo odločitev o pravilnosti uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah za konkretni primer.
pritožba - sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o plačilu sodne takse - plačilni nalog
Ugovor zoper plačilni nalog je bil zavrnjen, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri od ugovornih razlogov. Ta sta po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dva: da je bila taksa že plačana in da jo je sodišče napačno odmerilo.
izločitev sodnika - odklonilni razlog - nepristranskost
Okoliščine, ki jih navaja predlog za izločitev, ne utemeljujejo ne subjektivnega ne objektivnega vidika pristranskosti, poleg tega pa po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more predstavljati odklonilnega razloga.
ZOdv člen 34a, 34c, 34c/1, 34c/2, 34d. Uredba Sveta ES 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 34-1, 35, 36. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - pridržek javnega reda - tuj odvetnik - imenik tujih odvetnikov - pravica do opravljanja odvetniškega poklica
Tuj odvetnik iz države članice EU, ki ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, lahko ob sodelovanju s slovenskim odvetnikom, vloži predlog za priznanje tuje sodne odločbe.
žalitev sodišča - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da tožnik s pritožbenimi navedbami ni prestopil meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku. Bistveni za takšno presojo sta okoliščini, da gre za družinsko zadevo in da je tožnik pravni laik, ki (vsaka zase in skupaj) upravičujeta večjo toleranco.
Tožnikova v pritožbi zapisana kritika sicer res ni vsebovala zgolj pravnih argumentov, poleg tega bi lahko nekaterim od njih pripisali tudi nekoliko slabšalno zaznamovanost, vendarle to še ne pomeni, da so (bili) žaljivi v smislu 109. člena ZPP.
ZMZPP člen 101. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 66.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0017928
ZARSS člen 17, 22. Pravilnik o višini nagrade in o povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč člen 7, 8.
mediacija - stroški mediacije - nagrada za mediatorja - sklep o odmeri nagrade - ugovor zoper sklep o odmeri nagrade - pritožba - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep o odmeri nagrade, s katerim „vodja programa“ odloči o ugovoru zoper odmero nagrade, pritožba ni dovoljena.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja
Po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog.
S sklepanjem z nespornega pravno relevantnega dejstva (odklonitev pravice iz naslova garancije) na drugo pravno relevantno dejstvo (izražena zahteva tožnika po popravilu) meje dovoljenega ni prekoračilo, ampak je nakazalo, kakšen bi lahko bil rezultat dokazne ocene ob uporabi splošnih zakonov mišljenja in izkušenj človeškega spoznanja. Skladno z dejstvom, da gre za hipotetično možnost, ki jo je treba šele preveriti v novem sojenju, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje,
denarna kazen - žalitev sodišča - žalitev v vlogi - kaznovanje stranke - pristojnost za izdajo odločbe o kaznovanju - praksa Sodišče Evropske unije (SEU)
Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic je najprej v zadevi Kyprianou proti Cipru (pritožba št. 73797/01) nato pa tudi v zadevi Pečnik proti Sloveniji (pritožba št. 44901/05) zavzelo stališče, da v primeru, ko se žaljive navedbe stranke nanašajo na ravnanje sodnika, ki vodi konkreten postopek, zaradi načela nepristranskosti ta sodnik ne sme odločati o kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča. Navedlo je tudi, da je višje ali vrhovno sodišče v takem primeru dolžno to napako odpraviti.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je sodišče druge stopnje v tej zadevi z razveljavitvijo sklepa sodišča prve stopnje o kaznovanju tožnice ravnalo v skladu z napotki ESČP. Nato pa je samo ocenilo, da so bile navedbe tožnice žaljive.
Za presojo, ali sodba nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije, ni relevantna okoliščina, da je preživnina v izreku tuje sodne odločbe določena oziroma dotedanja preživnina spremenjena na drugačen način, kot bi bila (glede na ustaljeno sodno prakso) v izreku sodbe sodišča Republike Slovenije.
Eno od procesnih ovir za priznanje tuje sodne odločbe predstavlja izključna pristojnost sodišča ali organa Republike Slovenije. Pri utemeljevanju izključne pristojnosti slovenskega sodišča se nasprotni udeleženec sklicuje na tretji odstavek 50. člena ZPP, ki pa take pristojnosti ne predpisuje, pač pa določa krajevno pristojno sodišče le za primer, ko je sodišče Republike Slovenije mednarodno pristojno zaradi premoženja tožene stranke v Republiki Sloveniji, torej za primer, če bi upravičenka do preživnine v sporu izkoristila pristojnost, urejeno v 75. členu ZMZPP.
V skladu z določili ZMZPP je bil predlogu za priznanje tuje sodne odločbe priložen izvirnik tuje sodne odločbe ter njen overjen prevod. Na sodbi se nahaja klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti. Navedeno pomeni, da slovenski organ izhaja iz domneve, da je bila sodba nasprotnemu udeležencu vročena, četudi s fikcijo. Če temu ni bilo tako, mora nasprotni udeleženec doseči razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti pri sodišču, kjer je tekel postopek.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izpodbijanje tuje sodne odločbe po vsebini, je treba nasprotnemu udeležencu ponovno pojasniti, da sodišče tuje sodne odločbe ne sme presojati po njeni vsebini, saj je o tem že odločalo Gospodarsko sodišče v Beogradu.
denarna kazen - kaznovanje stranke - žalitev sodišča v vlogi - pritožba
Kljub osebni prizadetosti pritožnika, ki je bil, kot je to razvidno iz opravičila predsednika okrožnega sodišča, zaradi komunikacijskega šuma deležen neprimerne obravnave, njegova vloga in njena vsebina ne predstavljata primernega načina izražanja pritožnikovih pogledov na sodno zadevo in njegovih občutkov ob dogodku dne 17. 9. 2014, še manj pa so njegovi pozivi sodnici na vrnitev magistrskega naziva in odhod iz sodniške službe v povezavi z obrambo pravic strank v postopku oziroma k tej obrambi v ničemer ne prispevajo.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje odvetnika
Odvetničinega zapisa v pritožbi, češ da pri odločitvi sodišče zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe, ter odloča v želji po zaslužkarstvu, nedvomno ni mogoče uvrstiti v polje racionalnih pritožbenih argumentov. Hkrati pa tudi po oceni Vrhovnega sodišča negativno posega v ugled in avtoriteto sodstva in ni sprejemljiv z vidika pravice do svobode izražanja, varovane s prvim odstavkom 39. člena Ustave.
Nobena država ne priznava vseh tujih sodnih odločb, pač pa države za priznanje določajo omejitve glede na različne kriterije, kot so vrsta pravnega razmerja, ki je neposreden predmet odločbe, vrsta postopka in vrsta sodne odločbe. Glede na prvonavedeni kriterij (vrsto pravnega razmerja) priznanje omejujejo na tuje sodne odločbe, s katerimi so urejena civilna razmerja. Pojem civilnopravnih razmerij za potrebe njihove uporabe določajo mednarodne konvencije in interni predpisi držav; uporabiti je treba predpis države priznanja: tuja sodna odločba se namreč s priznanjem inkorporira v pravni red države priznanja, zato mora presoja, ali gre za civilnopravno razmerje, temeljiti na njenem pravu.
Dosedanje, četudi za pritožnico neugodne odločitve sodnic same po sebi ne kažejo na njihovo nepristranskost, kakšnih drugih razlogov, iz katerih bi utegnil izhajati dvom o tem, pa pritožnica ni navedla. Tudi sicer pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017622
ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 365, 365-1. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 40, 40/1, 44. ZNP člen 31, 31/3, 37.
priznanje tuje sodne odločbe - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba je bila vložena prepozno, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP, 111. členom ZMZPP, 37. členom ZNP in prvim odstavkom 40. člena Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah).
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku - pooblaščenec -
Tožnikova odvetnica s spornimi pritožbenimi navedbami ni prestopila meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku.
Ob upoštevanju konkretnega konteksta zadeve se izkaže, da so bile besede tožnikove odvetnice „o nemoralnem in nepoštenem ravnanju toženca, ki mu je kljub pomanjkanju ustrezne trditvene podlage pomagalo višje sodišče“, ki so sicer ostre, v pritožbi zapisane v povezavi z obrambo pravic pred sodiščem in v funkciji te obrambe, kar govori v prid večje tolerance.