ZMZPP člen 4, 94. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. ZPP člen 353.
priznanje notarskega zapisa, sklenjenega v R Hrvaški – zasebna listina – učinek pravnomočnosti
Notarski zapis ni sodna odločba ali poravnava in ne odločba drugega organa. Čeprav ima učinek neposredne izvršljivosti, je še vedno zasebna listina in ne akt, izdan v postopku pred oblastnim organom države; res ima s sodno poravnavo nekatere skupne točke: oba potrjujeta obstoj terjatve, oba se izpodbijata zaradi napak volje, predmet notarskega zapisa je lahko le obveznost, glede katerih je dovoljena poravnava (primerjaj zadevi II Ips 479/2008 in II Ips 75/2006), vendar pa nima, kar je odločilno, učinka pravnomočnosti.
priznanje tuje sodne odločbe – vročitev odločbe – možnost sodelovanja v postopku – potrdilo o pravnomočnosti – dokazno breme
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča je dokazno breme za ugotovitev dejstev, ki so ovira za priznanje, na strani nasprotne stranke, ki mora dokazati napako v uradnem zaznamku na tuji odločbi.
Ob preverjanju, ali so podane predpostavke za priznanje tuje sodne odločbe, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da ni izpolnjena že temeljna (pozitivna) predpostavka za priznanje iz prvega odstavka 95. člena ZMZPP, saj odločba ni opremljena s potrdilom o pravnomočnosti.
ZMZPP člen 111. Pogodba med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah člen 51. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – češka sodba – dvostranska pogodba - urejanje pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah – pogoji za priznanje veljavnosti in izvršljivosti – pravilno in pravočasno vabljenje stranke
Presoja pogojev veljavnosti in izvršljivosti po Pogodbi med SFRJ in Češkoslovaško socialistično republiko o urejanju pravnih razmerij v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah.
ZMZPP člen 100, 101, 101/1, 101/3, 111. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – delibacijski postopek – bilateralna pogodba – javni red – vzajemnost
Spričo načela omejenega preizkusa tuje sodne odločbe v delibacijskem postopku se ni dopustno ukvarjati z vprašajem njene pravilnosti v dejanskem in/ali materialnopravnem pogledu. Zakaj naj bi bila odločitev o ugoditvi denarnemu zahtevku kot terjatvi, ki izvira iz četudi z napakami volje pogodbenih strank obremenjene in nikoli pozneje na pravno upošteven način izpodbite oziroma razveljavljene pogodbe, v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, pritožnik ne pojasni. Gre namreč za primerljivo situacijo, ki jo domači javni red izrecno dopušča, saj z enakim ugovorom nasprotni udeleženec tudi pred slovenskim sodiščem ne bi mogel uspeti – na primer v izvršilnem postopku na podlagi z enako „napako“ obremenjenega izvršilnega naslova, izdanega v postopku pred domačim sodiščem.
Obstoj vzajemnosti se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (in ne po stanju ob njeni izdaji).
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/1, 73/5, 365, 365-2. ZNP člen 37, 45, 45/3.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika – pobuda za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti stranki – odlonitveni razlog
Dopis sodnikov instančnega sodišča prvostopenjskemu sodišču o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti ni odklonitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP.
obnova postopka – pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje
Ker iz sporne odločbe sodišča druge stopnje izhaja, da ni spregledalo tožnikovega materialnopravnega stališča, ki je bilo drugačno od materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, in da se z njim ni strinjalo, je stališče izpodbijanega sklepa o neobstoju obnovitvenega razloga iz 2. točke 394. člena ZPP že iz tega razloga utemeljeno.
kaznovanje stranke v postopku – žalitev sodišča v vlogi
Očitek, da so sodniki izvajalci zločinov, ruši zaupanje v sodni sistem, njegov ugled in avtoriteto. Pritožnica bi lahko svojo nestrinjanje s sodno odločbo lahko izrazila na dostojen način, brez izražanja slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
URS člen 158. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodba – ne bis in idem
Poseg v načelo ne bis in idem, je načeloma lahko v nasprotju z ustavo zaprošene države pogodbenice. Vendar je treba upoštevati pri priznanju sodne odločbe, da mednarodna pogodba ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
denarna kazen - kaznovanje stranke v postopku – procesna disciplina – žalitev sodišča v vlogi
Z vidika pričakovanja strank zaupanje v sodni sistem pomeni, da bodo prav zato, ker sodniki sodijo po ustavi in zakonu, pri opravljanju njihovega dela pa jih vodijo visoki etični standardi, pri sodišču lahko dosegle varstvo svojih pravic. Očitek v pritožbi, ki implicira, da sodniki uživajo privilegiran položaj v družbi, ki ni v skladu z ustavno opredelitvijo sodstva, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1-2a. ZMZPP člen 95, 103, 103/2, 111. ZPP člen 365, 365/2. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - zahteva za razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe po pravnomočnosti sklepa o priznanju
Glede na to, da je bilo o priznanju tuje sodbe že pozitivno odločeno v pravnomočno končanem postopku, so v tem postopku za razglasitev njene izvršljivosti brez slehernega pomena ugovorne in pritožbene navedbe nasprotne udeleženke o izvoru terjatve predlagatelja, glede na katerega naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo Uredbe Sveta št. 44/2001 spričo ovire iz določbe njenega člena 1, točke 2/a.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 45, 54, 55. ZMZPP člen 111. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
Nasprotni udeleženec v ugovoru zatrjuje, da mu tožba ni bila pravilno vročena. Formularno potrdilo, ki je bilo priloženo predlogu, je prav glede tega podatka pomanjkljivo izpolnjeno, saj v rubriki 4.4. nima navedenega datuma vročitve tožbe. Vendar je po oceni Vrhovnega sodišča nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zgolj zaradi te pomanjkljivosti predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne. Po določbi 55. člena Uredbe lahko sodišče, če potrdilo iz 54. člena Uredbe, ni predloženo, določi rok za predložitev ali sprejme enakovredno listino, ali se odpove predložitvi, če je mnenja, da ima dovolj informacij. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je treba tudi v primeru, ko se med postopkom pokaže, da je potrdilo glede bistvenega podatka pomanjkljivo, ravnati v skladu z navedeno določbo 54. člena Uredbe in predlog vrniti v dopolnitev.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – bolezen stranke - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začne teči, ko preneha vzrok (za zamudo naroka), ki je preprečeval vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Zgolj izraženo pravno mnenje oziroma pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodniške funkcije, ne more biti razlog za izločitev sodnika in zato ne utemeljen odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP.
izločitev sodnika – dvom v nepristranskost sodnika
Okoliščina, da je bil sodnik pritožbenega sodišča v preteklosti sodnik pri istem sodišču kot sodnica, ki je izdala sodbo na prvi stopnji, in da oba izvirata iz iste pokrajine, ni taka, da bi povzročila upravičen dvom v njegovo nepristranskost.
pritožba zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika – pravni interes - zavrženje pritožbe
Z ugoditvijo pritožbi in razveljavitvijo izpodbijanega sklepa bi toženec v nadaljevanju postopka lahko dosegel, da bi sodišče njegovo zahtevo za izločitev sodnic obravnavalo po vsebini. Ker pa je višje sodišče že meritorno odločilo o kasnejši zahtevi toženca za poimensko izločitev sodnic, katerih izločitev je (opisno) zahteval tudi z zahtevo, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, je vsebinsko obravnavanje svoje vloge že dosegel. To pa pomeni, da ni (več) podan pravni interes za odločitev o njegovi pritožbi.
Res je, kot trdi tožeča stranka, da s popravnim sklepom sodišče ne sme posegati v vsebino svoje odločitve. Sodišče je namreč na svojo odločitev vezano takoj, ko je razglašena oziroma odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP). To pomeni, da je mogoče s popravnim sklepom odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah („Bruseljska uredba I“) člen 33, 34, 38, 44, 66. ZPP člen 339, 339/2-8, 414.
priznanje tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES 44/2001 - Bruseljska uredba I - razglasitev izvršljivosti sodbe, ki je izvršljiva v državi izvora - priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - pomanjkljivosti pri vročitvi sodbe
Sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001
z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba) je torej potrebno uporabiti Uredbo in ne ZMZPP (
ZMZPP se ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba
Ker sodišče tudi o povrnitvi stroškov postopka lahko odloča le v mejah postavljenih zahtevkov in ker tega v zvezi s stroški plačila takse za pritožbo tožnik ni postavil, tudi ni ostalo nič za odločanje še odprtega v postopku na drugi stopnji, o čemer bi moralo sodišče odločiti z dopolnilno odločbo in kar je nujni pogoj za njeno izdajo glede na določbo 325. člena ZPP.
izločitev sodnika – pravica do nepristranskega sojenja – pravno stališče sodnika v drugih sporih – odklonitveni razlog
Zaradi narave sodnega odločanja sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah, v katerih je bil kot procesni subjekt udeležen nasprotni udeleženec, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.