Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 22, 22/2-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba Republike Hrvaške - sklep o začasni odredbi - prenehanje veljavnosti začasne odredbe - zastopanje procesno nesposobne stranke
Če začasna odredba ne velja več, potem njene veljavnosti ni mogoče priznati.
Ker tudi po hrvaškem procesnem pravu zadostuje vročitev vabila samo pooblaščencu, o nepravilnostih sodišča pri vabljenju ni mogoče govoriti. Procesno nesposobnega toženca je zastopala njegova žena kot njegova skrbnica, njo pa pooblaščeni odvetnik, zato tudi ni mogoče govoriti o nepravilnostih pri zastopanju procesno nesposobne stranke. Če je prišlo do nepravilnosti ali nerazumevanja v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem, tega ni mogoče očitati sodišču.
Toženec je v svojem ugovoru izpodbijal le pravilnost sodbe Občinskega sodišča v Cazinu, ki je bila v tem postopku priznana, ni pa navajal nobenih razlogov iz 96. in naslednjih členov ZMZPP, ki bi lahko predstavljali oviro za priznanje tuje odločbe.
ZMZPP člen 4, 111. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 21, 21-3, 23, 23/2.
priznanje tuje sodne odločbe - priznanje dela sodne odločbe - skrbnost začasnega zastopnika stranke - prebivališče stranke - mednarodna pogodba - pravni interes
ZMZPP ne govori o delnem priznanju tuje sodne odločbe, vendar pa je tudi del sodne odločbe lahko predmet priznanja, če izpolnjuje pogoje za to.
Pravni interes je procesna predpostavka vsakega sodnega postopka, tudi če zakon tega izrecno ne določa. Predlagatelj nima pravnega interesa po priznanju sodne odločbe v tistem delu, ki se njega ne tiče oziroma s katerim je odločeno o terjatvi drugega tožnika.
Morebitno ne dovolj vestno ravnanje začasnega zastopnika v postopku pred tujim sodiščem ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe.
Četudi je pritožnica menila, da so sodišče prve stopnje pri odločitvi o denarnem kaznovanju vodili (izključno) izvenpravni, torej nedovoljeni motivi, bi to lahko zatrjevala na dostojen način.
ZMZPP člen 93 - 103. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001.
priznanje tuje sodne odločbe
Postopek pred sodiščem v Augsburgu je bil začet in končan pred uveljavitvijo Uredbe Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004. Za priznanje pred tem sprejete sodbe je zato sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZZMZPP.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66, 66/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Za konkreten primer, ko je bila sodba deželnega sodišča v Darmstadtu izdana po njeni uveljavitvi, je treba uporabiti Uredbo Sveta (ES) 44/2001 z dne 22.12.2000, ki velja od 1.3.2002, v Sloveniji pa se uporablja od 1.5.2004 dalje (prvi odstavek 66. člena Uredbe).
priznanje tuje sodne odločbe - zamudna sodba nemškega sodišča - javni red - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - zloraba procesnih pravic - bivališče toženca
V procesni javni red Republike Slovenije spada pravica do kontradiktornega postopka kot izraz pravice do enakega varstva pravic. Prepoved zlorabe pravic oziroma načelo poštene uporabe pravic pa je temeljno načelo tako procesnega kot materialnega prava in tudi temeljno moralno načelo. Kot tako prav tako sodi v javni red Republike Slovenije in učinek priznanja odločbe, ki jo je predlagatelj dosegel z zlorabo pravic, posledica katere je bila tudi kršitev pravice kontradiktornosti nasprotnega udeleženca, bi bil v nasprotju s procesnim javnim redom, ki zapoveduje pošteno uporabo pravic strank v postopku.
pritožba odvetnika - žalitev sodišča v vlogi - redovna kazen
Pritožničino zavzemanje za presojo po kazenskopravnih merilih tudi v primeru tako imenovanega redovnega kaznovanja je neutemeljeno, saj objektivna žaljivost spričo določbe prvega odstavka 109. člena ZPP zanj povsem zadošča.
Možnost popolne uresničitve pravice ščititi interese zastopane stranke ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do pooblaščenkinih trditev, ki so v razmerju do sodišča (ali stranke in drugega udeleženca v postopku) žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne, temveč po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic – torej so vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
izločitev sodnika sodišča druge stopnje – sodelovanje pri ponovnem odločanju v isti zadevi
Določba 5. točke 70. člena ZPP se ne nanaša na tiste primere, ko je sodnik na pritožbeni stopnji že sodeloval pri odločanju v predmetni zadevi, ne glede na to, ali je predmet odločanja vsebinske ali procesne narave, in ko je zadeva ponovno predložena v pritožbi postopek.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6, 22. ZMZPP člen 4, 100, 111. ZPP člen 318. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe – hrvaška sodna odločba – zamudna sodba – dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško – sistem omejenega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v odločbi, ki je predmet priznanja
Po Pogodbi o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, sklenjeni med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, se mora sodišče v postopku za
priznanje sodne odločbe druge pogodbenice
omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali so podane določene procesne predpostavke za priznanje (sistem omejenega preizkusa). Edina vsebinska predpostavka, ki jo preverja sodišče v postopku priznanja, je presoja skladnosti sodne odločbe druge pogodbenice z ustavo in pravnim redom države, ki vodi postopek priznanja. To pogodbeno določilo je strožje od določila ZMZPP, ki vsebinski preizkus tuje sodne odločbe omejuje na skladnost z javnim redom RS, vendar pa ne uvaja sistema meritornega preizkusa sodne odločbe sodišča druge države pogodbenice.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stališče sodišč, da je pritožnik z žaljivimi obdolžitvami v pritožbi izrazil negativno vrednostno sodbo o pooblaščencu nasprotne stranke in o delu sodišč, ki utemeljuje izrek denarne kazni, je tudi ob upoštevanju pritožnikove svobode izražanja pravilno.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje, bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti.
Drugotožnica je v pritožbi navedla, da je sodnik pri vodenju sodnega postopka zavestno kršil zakon in izkrivljal pravo, da bi ji v postopku škodoval in nasprotni stranki neupravičeno dal prednost. Očitala mu je, da je sodno odločbo oprl na dejstva, za katera ve, da ne obstojijo oziroma se krivo podtikajo (izigravajo) z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. Drugotožnica je s temi trditvami prestopila mejo dovoljene kritike.
Stranka ima pravico do pravnega sredstva, v katerem se izjavi o dejstvih in pravu, pomembnih za izid postopka, in da je lahko v vlogi tudi kritična. Vendar možnost popolne uresničitve te njene pravice ni v ničemer okrnjena s kratenjem tolerance do trditev stranke, ki so žaljive; ne le da so slednje vselej nedopustne (109. člen v zvezi z 11. členom ZPP), temveč so tudi take, ki že po svoji naravi ne morejo nič prispevati k moči argumentacije in h kvalitetnejši artikulaciji stranke v uresničevanju njenih procesnih pravic (9. člen ZPP) – torej vselej odvečne in neprimerne za obravnavanje.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 37, 54, 66. ZMZPP člen 111. ZPP člen 353, 366. ZNP člen 37.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba nemškega sodišča - sodba s pridržkom - spustitev v postopek - javni red - načelo kontradiktornosti - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001
Pojem spustitve v postopek je treba razlagati avtonomno, na temelju določbe navedene uredbe same. Kot spustitev v postopek je razumeti vsako obrambo tožene stranke, ki je naravnana neposredno na zavrnitev tožbe.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 37, 46.
Ovira za priznanje in ugotovitev izvršljivosti tuje sodne odločbe je v skladu z Uredbo ES št. 44/2001 lahko le sodna odločba, izdana v sporu med istima strankama, ne pa tek sodnega postopka o isti zadevi. Nepravnomočnost tuje sodne odločbe more biti le razlog za prekinitev postopka za priznanje tuje sodne odločbe.
ZMZPP člen 96. Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 66.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba avstrijskega sodišča - nepravilnosti v sodnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - vročanje - naslov vročitve sodnega pisanja
Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - denarna kazen
Navajanje napak pri sojenju prvostopenjskega sodišča ni žaljivo, če ostaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, izražanje že navedenih negativnih vrednostnih ocen pa je žalitev sodišča. Pritožnik se mora zavedati, da je nestrinjanje s sodno odločbo vedno mogoče izraziti na dostojen, primeren način brez slabšalnih vrednostnih sodb glede sodne veje oblasti.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - procesni javni red - obveznost izvedbe naroka v postopku priznanja tuje sodne odločbe
Dejstvo, da vročitev tožbe glede na tedanja pravila v državi izvora ni bila opravljena pravilno, samo po sebi ne more predstavljati ovire za priznanje. Glede na to, da je bila osebna vročitev poskušana, da je bila poskušana na naslovu, ki ga je nasprotni udeleženec sam prijavil, in da je bila tožba vročena osebi, ki jo je nasprotni udeleženec predložil za sprejemanje pošte, pa ni mogoče reči, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku izdaje sodne odločbe, katere priznanje se zahteva.