priznanje tuje sodne odločbe - zakonski spor - spor o varstvu in vzgoji otrok - izključna pristojnost
Tuja sodna odločba se ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije, če je toženi zakonec slovenski državljan in ima v republiki Sloveniji stalno prebivališče (drugi odstavek 68. člena ZMZPP).
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-1, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči - izvršljivost sodne odločbe
Priznanje dela sodne odločbe, izdane v sporu zaradi ugotovitve in delitve skupnega premoženja, s katerim je bila nasprotna udeleženka (toženka) obsojena na povrnitev predlagateljevih (tožnikovih)
stroškov pravdnega postopka, ni v nasprotju s pravnim redom in Ustavo Republike Slovenije. Še več, določbe o povrnitvi pravdnih stroškov so v obeh pravnih redih Slovenije in Hrvaške enake.
ZMZPP člen 4, 100. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21, 21/1-6.
priznanje tujih sodnih odločb - javni red RS - meddržavna pogodba o pravni pomoči
ZMZPP določa kot razlog za odklonitev priznanja tuje sodne odločbe, če bi bil učinek priznanja v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Pogodba z Republiko Hrvaško pa določa kot pogoj za priznanje, če priznanje in izvršitev odločbe ni v nasprotju z ustavo in pravnim redom zaprošene države pogodbenice. Ta pogodbena določba ne razširja preizkusa na dejansko in pravno pravilnost obravnavane sodne odločbe. Omejuje se na preizkus skladnosti z načeli pravne ureditve in tistimi določbami posameznih zakonov, ki opredeljujejo pravni red države.
Obveznosti nasprotnega udeleženca iz naslova zveznih in deželnih davkov v Nemčiji niso ovira v smislu 4. poglavja ZMZPP za priznanje sodne odločbe nemškega sodišča.
izločitev višjega sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev - dovoljenost pritožbe
Sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika pomeni odločanje o njeni utemeljenosti, pred tem odločanjem pa je treba preizkusiti, ali obstoje kake ovire za vsebinsko odločanje. Zato ureditev o dovoljenosti posebne pritožbe proti sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev višjega sodnika zajema tudi dovoljenost posebne pritožbe proti sklepu o zavrženju take zahteve.
Ker je toženka zahtevala izločitev višjega sodnika (v postopku s pritožbo proti sklepu pritožbene obravnave nikoli ni), bi morala zahtevati izločitev v času do izdaje odločbe.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odgovornost šole - objektivna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti - igranje malega nogometa med podaljšanim bivanjem v šoli
Šola kot organizatorica podaljšanega bivanja v šoli ne odgovarja objektivno za poškodbo, ki jo je učenec pretrpel ob obveznem igranju malega nogometa, ker slednja ni nevarna dejavnost.
priznanje tujih sodnih odločb - sodelovanje v postopku - skladnost tuje sodne odločbe s pravnim redom RS
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZMZPP so morebitne napake v postopku glede vročanja in sodelovanja sanirane, če se je oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Nasprotni udeleženec pa je v postopku - ne glede na pritožbene trditve o uporabi jezika in načinu vročanja - sodeloval, zaradi česar priznanje tujih sodnih odločb tudi ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije.
Predlagateljica je priložila šele pritožbi prevode žigov, ki so na angleškem prevodu sodbe in ki naj bi po pritožbenih trditvah dokazovali, da je sodba, katere priznanje se zahteva, postala dokončna in pravnomočna. Iz teh žigov naj bi bilo po pritožbenih trditvah razvidno, da je bila tuja sodna odločba pred prevodom v angleški jezik predložena sodišču, uradno fotokopirana, angleški prevod sodbe pa uradno potrjen s strani Biroja za pravosodje Regije 14, Oddelka za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov. Vse navedeno ne izključuje možnosti, ki jo zatrjuje pritožba in sicer, da po etiopskem pravu prevod sodne odločbe v tuj jezik, ki ga mora potrditi pristojni državni organ (Biro za pravosodje Regije 14, Oddelek za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov), sploh ni mogoč, če sodna odločba še ni postala pravnomočna.
ZMZPP člen 108, 109, 110, 111.ZPP člen 80, 81, 339, 339/2-11, 350, 350/2, 354, 354/1.
priznanje tuje sodne odločbe - firma in sedež stranke - poprava nepopolne vloge - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka
Določila o tem, da fizične in pravne osebe nastopajo v pravnem in gospodarskem prometu s svojo firmo, ki vsebuje ime, s katerim poslujejo, označbo dejavnosti in okrajšavo odgovornosti ter z navedbo bivališča oziroma sedeža, vsebuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, št. 30/93 do 6/99) in sodišče jih mora upoštevati in biti pozorno nanje. V danem primeru še posebej, ker ga je na to opozarjala nasprotna udeleženka in ker iz podatkov registra izhaja, da obstoji tudi gospodarska družba s podobnim imenom, v kateri je direktor oseba z istim imenom, kot pooblaščenec za zastopanje pri nasprotni udeleženki, kot je bil pooblaščenec za zastopanje tožene stranke v postopku pred nemškim sodiščem.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča - kaznovanje pooblaščenca - razžalitev
Razžalitev je napad zoper čast in dobro ime drugega (ne le posameznika, marveč tudi kolektivne osebe) v obliki žaljive vrednostne ocene. Za prav takšno gre pri zapisih poolaščenca pravdne stranke o ubogem slovenskem pravosodju (gotovo je mišljeno sodstvo). Zapisi zajemajo vrednostne ocene, ki so v nasprotju z vlogo, položajem in vrednotami, ki jim je zavezano sodstvo, ter s stališčem sodišča, ki je izreklo sodbo in so poleg tega so objektivno žaljive.
ZPP (1977) člen 201, 217, 217/2, 342, 342/1.ZPP člen 196, 210, 210/2, 328, 328/1.
popravni sklep - enotni sosporniki
Besedilo "kakšna stranka" iz drugega odstavka 217. člena ZPP (1977) oziroma drugega odstavka 210. člena ZPP (1999) pove le to, da lahko nadaljevanje postopka predlagata obe, tj. tožeča ali tožena stranka. Kadar pa je na eni ali drugi strani več oseb, je potrebna še presoja, v kakšnem materialnopravnem razmerju so si zahtevki oziroma tožniki ali toženci med seboj. Takšna materialnopravna presoja pa ni predmet popravnega sklepa.
Tožnik v zahtevi ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi jo bilo možno preizkusiti in na podlagi katere bi bilo možno z verjetnostjo zaključiti, da je podan dvom o sodnikovi nepristranskosti.
Toženka je zapisala v pritožbi, da naj bi na sodiščih ostali "prostaki" in "skorumpirana sodrga poklicnih političnih sodnikov, katere zataje kriminalna dejanja in se postavijo v bran onega, kateri ima denar...", o tožnici pa je večkrat zapisala, da so "mrhovinarski dahije". Take navedbe, ki so predstavljale dejansko podlago za odločitev o kaznovanju toženke z denarno kaznijo, so jasne ter same po sebi predstavljajo žalitev in zaničevanje tistega, kateremu so namenjene.
ZMZPP člen 68, 94, 97, 97/1, 97/2, 100, 101, 101/1, 101/2.ZPP člen 406, 406/2.
priznanje tujih sodnih odločb - diplomatsko priznanje tuje države - zavrnitev priznanja - izključna pristojnost slovenskega sodišča - spor iz zakonske zveze - vzgoja in preživljanje otrok - vsebinski preizkus sodbe - višina preživnine
Višine preživnine v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.
priznanje tujih sodnih odločb - ugovor nesodelovanja v postopku - dokazno breme - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila
Sodišče zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če na ugovor osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku (96. člen ZMZPP). S to določbo ZMZPP ureja tako obseg presoje tuje sodne odločbe, kot tudi dokazno breme.
Potrdilo o pravnomočnosti po 95. členu ZMZPP se presoja po pravu države, v kateri je bila izdana. Poudarek je na pojmu pravnomočnost in ne na obliki potrdila (posebna listina ali uradni zaznamek na sodbi).
ZPP člen 109.ZOdv člen 95, 111. Statut odvetniške zbornice Slovenije člen 77, 77-4, 77-19.
denarna kazen zaradi žalitve sodišča
Mejo med neprimernim in žaljivim je seveda težko povsem jasno določiti. V primeru, da bi bila v vloženem pravnem sredstvu navedena le sporna trditev, bi bila presoja, ali je taka utemeljitev pravnega sredstva žaljiva, morda lahko tudi drugačna.
Ob obsežnem strokovnem argumentiranju pa se lahko pripeti, da pride tudi do zapisa misli, ki ni strokovna in ki jo je mogoče opredeliti kot neprimerno. Vendar pa je treba morebitno žaljivost take, za potek postopka neprimerne (in zato nestrokovne) misli, ki je lahko sankcionirana z izrekom denarne kazni, ocenjevati na podlagi celotne vsebine in tedaj celotne odvetnikove argumentacije posameznega procesnega dejanja. Ob taki oceni spornega pritožbenega zapisa pa je vrhovno sodišče mnenja, da v pritožbi zapisana trditev brez dvoma ni primerna (in tudi ne strokovna), vendar pa ni mogla predstavljati žalitve za sodišče, ki je svoje delo opravilo korektno.
izločitev sodnika višjega sodišča - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - posebna pritožba - odločanje o izločitvi
Po petem odstavku 73. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) je dovoljena posebna pritožba proti sklepu, s katerim se zavrne predlog za izločitev višjega sodnika. O njej po 1. točki 37. člena in po prvem odstavku 38. člena ZPP odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.
S potekom roka, ki ga je imel nasprotni udeleženec na razpolago za vložitev pravnega sredstva (ugovora) proti plačilnemu nalogu (izdanem v tuji državi), je ta postal pravnomočen, po preteku roka, ki ga je imel nasprotni udeleženec na razpolago za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa tudi izvršljiv. Izvršljivost plačilnega naloga pa je tuje sodišče potrdilo. Zato je tudi predpostavka za priznanje tuje sodne odločbe iz 87. člena zakona o ureditvi kolizije izpolnjena.
Sodišče mora v postopku za priznanje tuje sodne odločbe presojati le pogoje iz 87. do 92. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82). To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Sodišče ne sme preizkušati, ali je tuje sodišče v postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je o zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Navedene nepravilnosti bi moral nasprotni udeleženec uveljavljati v postopku pred tujim sodiščem.