priznanje tuje sodne odločbe - ugotavljanje očetovstva - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - uporaba prava R Slovenije
Ker kolizijski zakon v 41. členu za ugotovitev očetovstva določa uporabo prava države domnevnega očeta, je sodišče prve stopnje moralo uporabiti tudi preizkus po določbi 93. člena zakona. Z oceno, da se obravnavana sodna odločba ne odmika bistveno od odločitve, ki bi bila posledica uporabe našega prava (zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list RS, 15/76), se pritožbeno sodišče strinja. Pri tem je sodišče prve stopnje navedlo tiste določbe ZZZDR (člen 91 do 94), ki bi bile uporabljene v postopku pred našim sodiščem in katerih materialnopravni učinki bi ne bili bistveno drugačni.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - potrdilo o izvršljivosti
Če se predlaga ugotovitev, da ni ovir za izvršljivost tuje sodne odločbe, mora biti tuja sodna odločba opremljena tudi s klavzulo o njeni izvršljivosti.
priznanje tuje sodne odločbe - vpis v matično knjigo - pravni interes - kršitve postopka - dokazno breme
Po 5. členu zakona o matičnih knjigah (Ur. l. SRS, št. 2/87) rojstvo otroka treba vpisati v rojstno knjigo matičnega območja, kjer je kraj, v katerem je otrok rojen. Rojstvo v tujini rojenega otroka, ki je slovenski državljan, se praviloma vpiše v matično knjigo diplomatskega ali konzularnega predstavništva RS v tujini, v matično knjigo na območju RS pa le, če se oseba, na katero se vpis nanaša, za stalno naseli v RS in takšen vpis zahteva.
Tuja sodna odločba je sposobna za obravnavanje, če je predložena v izvirniku ali prepisu, ki je enakovreden izvirniku. Fotokopija ima po zakonu o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Ur.l. SRS, št. 29/72) status prepisa. Prepis pa, če naj bo enakovreden izvirniku, mora biti overjen.
Iz priloženega izvoda poravnave, ki je bila sklenjena med strankama dne 16.6.1993 pred družinskim sodiščem v Boblingenu, izhaja, da sta bila poleg strank navzoča tudi njuna odvetnika. Poravnava o višini preživnine za sina D. in tožnico (predlagateljico) je bila sklenjena za primer pravnomočne razveze zakona. Potem, ko je sodišče ugotovilo, da je bila zakonska zveza med strankama pravnomočno razvezana dne 16.6.1993, je izročilo tožnici izvod poravnave zaradi prisilne izvršbe (zaznamek z dne 17.6.1993). Iz listine je razvidno, da je izvršljiva. Pri takem položaju je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izpolnjuje listina vse pogoje za priznanje po določbah 87. do 92. čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82) in da ni ovir za njeno izvršljivost.
priznanje tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti
Po 87. čl. zakona mora biti tuji sodni odločbi priloženo tudi potrdilo pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Prevod odločbe zaznamka o pravnomočnosti teh točk izreka ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede tega upoštevalo izvod sodbe v tujem jeziku, ki vsebuje o tem tako slabo viden zaznamek, da ga prevajalec ni mogel prevesti. Po 2. odst. 232. čl. Zakona o pravdnem postopku mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen overjen prevod. To velja tudi v postopku za priznanje tuje sodne odločbe, ki je vrsta nepravdnega postopka (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato revizijsko sodišče šteje, da predlagateljica glede tč. 2. in 3. ni predložila potrdila o pravnomočnosti.
Pritožbeni razlogi se ne ukvarjajo z vprašanji, ki so lahko predmet presoje v postopku za priznanje tuje sodne odločbe, temveč le z vprašanji, ki se nanašajo na pripravljenost nasprotnega udeleženca, da svoje pravno razmerje do predlagatelja kljub temu, da obstaja pravnomočna sodna odločba, s sklenitvijo pogodbe o načinu poplačila dolga, na novo uredi. Nasprotni udeleženec je imel možnost sodelovati v postopku pred tujim sodiščem, kar izhaja tudi iz samih pritožbenih trditev, dejstvo, da mu je bila vročena sodna odločba, ki je bila napisana v nemškem jeziku, pa tudi ni razlog za odklonitev priznanja, saj bi si nasprotni udeleženec lahko priskrbel njen prevod.
Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.ZPSN člen 4.UZITUL člen 4, 4/1.
priznanje tuje sodne odločbe
Tuji sodni odločbi, katerih priznanje se zahteva v Republiki Sloveniji, sta tedaj svojo teritorialno učinkovitost sami omejili na "prodajno mrežo Jugoslavije", zaradi česar na območju Republike Slovenije, kot samostojne in neodvisne države, sploh ne moreta imeti nobenih pravnih učinkov. Za priznanje veljavnosti, pravnomočnosti in učinkovitosti tujih sodnih odločb izven meja Republike Slovenije, ki so določene v II. členu Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I, pa slovenska sodišča tudi niso pristojna.
1. Nasprotni stranki je bila šele v pritožbenem postopku dana možnost ugovora, da pogoji za priznanje tuje sodne odločbe niso izpolnjeni iz razlogov, ki so določeni v 88. členu zakona o ureditvi kolizije. Ker se je ta ugovor pojavil šele v pritožbenem postopku, ga sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zaradi česar so ostala dejstva, ki se nanašajo na v pritožbi zatrjevano nevročitev kakršnegakoli pisanja tujega sodišča nasprotni stranki, nepopolno ugotovljena.
2. Morebitna izključna pristojnost slovenskega sodišča (za tako pristojnost pa vsaj po dosedanjih podatkih spisa v obravnavanem primeru ne gre) ne more biti ovira za obravnavanje zadeve pred avstrijskim sodiščem, lahko pa je taka pristojnost (če bi res obstajala) ovira za priznanje tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji (1. odstavek 89. člena ZUKZ).
Domačemu javnemu redu nasprotuje tuja sodna odločba, če višina in način obračuna zamudnih obresti od priznane glavnice v domači valuti ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (91. čl. ZUKZ).
V postopku za priznanje tuje sodne odločbe je treba kljub potrdilu o pravnomočnosti na ugovor nasprotne stranke po 88. členu zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l.SFRJ, št. 93/82 in 72/82) ugotoviti, če je imela stranka možnost sodelovati v postopku.
Nasprotna stranka lahko uspešno ugovarja, da ni podana vzajemnost, če dokaže, da država, v kateri je bila odločba izdana, ne priznava sodnih odločb naših sodišč (92. čl. cit. zakona).
Materialnopravno pravilna je zavrnitev zahteve za izločitev glede na pojasnjene razloge, da izločena višja sodnica (upoštevajoč določbe Sodnega reda o zakonitem sodniku in sestavi pritožbenih senatov) o dolžnikovi pritožbi ne bo odločala.
priznanje tujih sodnih odločb - uporaba zakona v primeru dvojnega državljanstva - vzajemnost - primerjava odločitev po domačem in tujem pravu - kontradiktornost v postopku priznanja
Po 11. členu ZUKZ se v primeru, ko ima slovenski državljan tudi državljanstvo kakšne druge države, za uporabo Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi... šteje, da ima samo slovensko državljanstvo. Ne glede na to, torej ali je imel pokojni obe državljanstvi ali le slovenskega, bi sodišče pri odločanju o odvzemu poslovne sposobnosti moralo uporabiti slovensko pravo (14. člen ZUKZ).
Tuja sodna odločba se po 93. členu ZUKZ prizna tudi, če je bilo uporabljeno tuje pravo, če se ta odločba bistveno ne odmika od prava R Slovenije, ki se uporablja za takšno razmerje.
Sodišče države priznanja se pri primerjavi odločitev ne sme spuščati v presojo pravilne ugotovitve dejanskega stanja pred sodiščem države izvora, temveč tam ugotovljena dejstva šteje za točna. Zato se preizkus omeji na dejstva, na katera je sodišče države izvora oprlo svojo odločitev.
Priznanje tuje sodne odločbe o razvezi zakonske zveze in dodelitve otrok (tuje sodišče - sodišče ZDA).
Ker je imel udeleženec prebivališče v ZDA ni podana izključna pristojnost domačega sodišča. S tem, da je poslal udeleženec tujemu sodišču pismen odgovor, se je spustil v obravnavanje pred sodiščem v tujini. Potrdilo o stalnem prebivališču še ne dokazuje dejanskega prebivanja.
Ker je bil postopek pred tujim sodiščem začet prej kot pred domačim sodiščem in ker je bila pravnomočna odločba izdana le pred tujim sodiščem, za priznanje tuje sodne odločbe ni ovir.