CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00073084
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - načelo kontradiktornosti - izčrpanje pravnih sredstev - redno pravno sredstvo - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za izvršitev tuje sodne odločbe, je na predlagatelju, zato bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora.
Čeprav pritožnik ni pridobil položaja stranke v postopku osebnega stečaja, mora kriti nastale stroške postopka, ki jih je povzročil njegov pravni prednik (odstopnik terjatve) z vložitvijo ugovora. Na to bi moral pritožnik računati, ko je prevzel terjatev.
Po presoji Vrhovnega sodišča je dolžnik stroškov ugovornega postopka v obrazložitvi sklepa z dne 13. 3. 2020 dovolj določno opredeljen. Višje sodišče torej z izdajo popravnega sklepa, s katerim je zgolj natančneje označilo upnika, tako da je iz obrazložitve sklepa z dne 13. 3. 2020 prevzelo njegov polni naziv in ga pripisalo k splošnemu pojmu upnik v II. točki izreka, ni preseglo pooblastila iz 328. člena ZPP.
razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe - nepopolna vloga - zavrženje vloge - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zavrnitev pritožbe
Razlogi, ki jih navaja pritožnik, predstavljajo tako predvsem nestrinjanje z zakonsko ureditvijo. Ta naj bi ne bila skladna z digitalno dobo. Četudi bi to držalo, to ne pomeni, da se stranka v postopku ni dolžna držati sklepov sodišča. Pritožnik je bil s sklepom sodišča pozvan, naj svojo vlogo dopolni. Kako naj jo dopolni, je bilo v sklepu konkretno navedeno. Nesporno je, da se pritožnik tega ni držal in ga je zato doletela sankcija, na katero je bil opozorjen.
sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Pritožnik ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.
zamudna sodba - nesklepčnost tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - meje preizkusa v pritožbenem postopku
Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 357.a člena ZPP ne more preizkušati, ali je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo obstoj procesne kršitve v postopku na prvi stopnji, ampak le, ali so (ob izhodišču, da je bila procesna kršitev storjena) obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve nižjega sodišča. Pritožnik, čeprav se sklicuje na drugi odstavek 357.a člena ZPP, v resnici ne utemeljuje nobenega od tam naštetih razlogov. Pritožbo očitno napačno razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko presoja pravilnost stališč sodišča druge stopnje v razveljavitvenem sklepu (v konkretnem primeru, ali je pravilna njegova presoja o nesklepčnosti tožbe). Takih pooblastil Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357. a členu ZPP nima.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - zavrnitev pritožbe
Nezadovoljstvo z vsebino odločitve v predhodni zadevi ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka. Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen v objektivnem smislu.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pooblastila pritožbenega sodišča - plačilo skupnih dolgov - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Po presoji Vrhovnega sodišča so v konkretnem primeru podane ovire, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o tožbenih zahtevkih in v okviru tega izvajalo dokazni postopek. Izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije spornega pravnega razmerja, ki jo je napravilo pritožbeno sodišče, bi moralo to prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežna sklopa dejstev: to velja tako glede temelja zahtevka za plačilo sorazmernih zneskov plačil obrokov kredita kot tudi glede temelja zahtevka za plačilo sorazmernih potrebnih in koristnih stroškov v zvezi s skupnimi stvarmi. Če bi zaključilo, da je temelj zahtevkov podan, pa bi moralo ugotavljati povsem samostojen sklop dejstev o višini tožbenega zahtevka, ki doslej sploh ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
Vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje ne bo prekomerno posegla v tožnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal.
zahteva za izločitev sodnika pritožbenega sodišča - odklonitveni razlog za izločitev - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je višja sodnica kot poročevalka v isti zadevi v prejšnjem odločanju zavzela pravno stališče, ki je bilo po presoji Vrhovnega sodišča napačno, ni taka okoliščina, saj ne kaže na njeno subjektivno ali objektivno pristranskost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00070267
ZPP člen 365, 365-2, 394. ZMZPP člen 109, 109/5, 111. ZNP-1 člen 42. ZUstS člen 6, 40, 40/2, 48. URS člen 15, 156, 160, 160/1, 160/1-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
priznanje tuje sodne odločbe - nepravdni postopek - izraelska sodba - stvarna pristojnost - predlog za obnovo postopka - kršitev EKČP - sodba ESČP kot obnovitveni razlog - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - obnovitveni razlogi - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Z vidika preizkusa izpodbijanega sklepa o prekinitvi postopka zaradi vložitve zahteve za oceno ustavnosti je bistveno, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je obstoječa zakonska ureditev pravdnega postopka, ki ne omogoča obnove postopka na podlagi sodbe ESČP, v neskladju s 15. členom URS. Stališče je utemeljeno z razumnimi argumenti in ni arbitrarno. Njegova pravilnost pa ne more biti predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku. Odločitev o tem namreč spada med pristojnosti Ustavnega sodišča (1. alineja prvega odstavka 160. člena URS).
Glede na zavzeto stališče o protiustavnosti obstoječe ureditve obnovitvenih razlogov in okoliščino, da so procesne predpostavke obnove (dovoljenost, pravočasnost in popolnost predloga) po ZPP tesno povezane s posameznimi obnovitvenimi razlogi, kot jih določa navedeni zakon, kakršnikoli dokončni zaključki o neobstoju teh predpostavk (še) niso možni, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso pravno pomembne.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Postopek zaradi motenja posesti je posebej urejen v 28. poglavju ZPP. Določeno je, da v teh postopkih sodišče odloči s sklepom (428. člen ZPP). ZPP pa v primeru pritožbe zoper sklep ne zamejuje možnosti pritožbenega sodišča, da odločbo sodišča prve stopnje razveljavi (3. točka 365. člena ZPP). Pritožba tožeče stranke zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje tako ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - napačna uporaba materialnega prava - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi je odločilno, da zaradi napačne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni ugotavljalo prav nobenih dejstev, odločilnih za uporabo 6. odstavka 67. člena SPZ. Omenjeno pomeni, da bi bil dotičen dejstveni substrat prvič obravnavan pred sodiščem druge stopnje, s čimer pa bi bilo kršeno načelo instančnosti, saj bi sodišče višje stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
sklep o zavrženju tožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklep o razveljavitvi sodbe sodišča druge stopnje. Sodišče druge stopnje kot pritožbeno sodišče je namreč s sklepom razveljavilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožba zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje zato ni dovoljena.
delitev nepremičnine v solastnini - pooblastilo sodišča za dovolitev spremembe tožbe - procesni sklepi - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
ZNP-1 v 37. členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnjena pritožba udeležencev nepravdnega postopka zoper sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi subjektivne spremembe predloga za delitev nepremičnin v solastnini, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato ga z revizijo ni dopustno izpodbijati.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja v razumnem roku - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožbeno sodišče utemeljeno ni samo dopolnjevalo dokaznega postopka; upoštevaje diametralno nasprotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede temelja zahtevka bi moralo prvič ugotavljati samostojna, kompleksna pravno relevatna dejstva, in sicer vloženega dela oziroma podpore tožnikove matere, česar sodišče prve stopnje ni niti dejansko niti denarno ovrednotilo. S tem bi pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe v zvezi z dejanskim in pravnim sklopom, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.
Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, do sedaj še ni prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; tožba je bila vložena 14. 2. 2020, postopek je tekel tekoče, trajanje pa je bilo do sedaj podaljšano zaradi neupoštevanja materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje pri ponovnem sojenju. Sodišče druge stopnje je poleg tega dalo tudi napotke za ravnanje sodišča prve stopnje pri ponovnem odločanju v skladu z določbo 362. člena ZPP.
ZDen člen 72, 72/2. URS člen 125, 156. ZUstS člen 23, 23/1.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - pravna praznina - predlog za prekinitev postopka - pobuda stranke za oceno ustavnosti - metode razlage - analogija - zavrnitev predloga - zavrnitev pritožbe
Toženka sama zatrjuje, da je možnih več razlag drugega odstavka 72. člena ZDen glede vprašanja, kdo je zavezanec za plačilo nadomestila za neuporabo podržavljene nepremičnine. Torej ne zatrjuje, da pravne praznine v konkretnem primeru sploh ni mogoče zapolniti z razlago. Soglaša tudi, da je razlaga sodišč ustaljena in enotna, torej ne gre za primer, ko sodišča ne bi mogla priti do enotne razlage zakona. Toženka tudi ne trdi, da bi bila možna le taka razlaga določbe, ki bi bila neskladna z Ustavo. Vse navedeno potrjuje pravilnost ocene sodišča druge stopnje, da ne gre za protiustavno pravno praznino.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - vročitev tožbe - dvom v pravilnost vročitve - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - dopolnitev dokaznega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - ugoditev pritožbi
Pritožbeno sodišče je razveljavilo zamudno sodbo, ker je toženec s trditvami in predlaganimi dokazi, vzbudil dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da mu je bila tožba pravilno vročena. Vrhovno sodišče sodi, da bi dokazni postopek za ugotovitev relevantnega procesnega dejstva vročitve lahko izpeljalo sodišče druge stopnje samo, na podlagi tega presodilo obstoj zatrjevane kršitve in nato odločilo v skladu s procesnimi pooblastili v zakonu.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - dobrovernost - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče v tej fazi postopka ne more in ne sme presojati, ali je materialnopravno stališče višjega sodišča, ki je osvetlilo vprašanje dobrovernosti toženca v povezavi s trenutkom vročitve tožbe, pravilno ali ne, kot tudi ne, ali višje sodišče v zvezi s tem utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do tožnikovega osebnostnega deficita in njegovih sposobnosti poskrbeti za svoje pravice in koristi. Gre za samostojno pravno celoto, ki ne v dejanskem ne v pravnem pogledu ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje, zato se višje sodišče o njej ni moglo izreči prvo.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pritožbena obravnava - ugoditev pritožbi
Če se pritožbeno sodišče ni strinjalo z dokazno oceno izvedenih dokazov, oziroma je dvomilo v kritičnost te ocene, bi te dokaze samo lahko ocenilo drugače, če pa ni bilo prepričano v popolnost dokaznega postopka, bi moralo ravnati tako, da bi razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri bi te dvome odpravilo, ter odločilo v zadevi.