pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno. Presodi lahko le, ali bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V postopkih v pravdah zaradi motenja posesti sodišče prve stopnje odloči s sklepom, pooblastila pritožbenega sodišča pa so urejena v 365. členu ZPP. Ker torej ne gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe (pogoj iz prvega odstavka 357.a člena ZPP) in ne za kršitev pooblastil pritožbenega sodišča, na katere pritožbo zamejuje drugi odstavek 357.a člena ZPP, je na dlani, da se pritožba tožene stranke ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in torej ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - objektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - pravica do izjave v postopku - ugoditev predlogu
Predsednik višjega sodišča se v primerih, ko oceni, da je to potrebno zaradi varovanja neodvisnosti sodstva, lahko v okviru izvajanja sodne uprave v medijih kritično odzove na ravnanja strank in njihovih pooblaščencev. Vendar mora pri tem upoštevati, da bolj, ko je njegov odziv usmerjen v ravnanje strank in njihovih pooblaščencev v konkretnem postopku, pa čeprav se izrecno ogradi od vsebinske presoje, bolj je lahko v javnosti vzbujen dvom o videzu nepristranskosti. Predsedniku Vrhovnega sodišča je mogoče pritrditi, da okoliščine, ki jih je v predlogu navedla toženka, ne porajajo nobenega dvoma o subjektivni nepristranskosti odločanja predsednika Višjega sodišča v Ljubljani o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vendar, kot je zapisalo Ustavno sodišče v zadevi Up-879/14, tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika višjega sodišča pri odločanju o predlaganih izločitvah, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča v objektivnem pomenu. Pomembno je namreč, ali konkreten odziv predsednika sodišča v medijih lahko v javnosti vzbudi dvom o videzu nepristranskosti sojenja, če kasneje v konkretni zadevi predsednik odloča tudi o predlaganih izločitvah. Vrhovno sodišče zaradi opisane vsebine odziva predsednika Antona Panjana, drugače kot predsednik Vrhovnega sodišča ocenjuje, da gre za objektivno okoliščino, ki v javnosti lahko vzbuja dvom o videzu nepristranskega odločanja. Zato je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP sklep spremenilo tako, da se predsednika višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana izloči iz odločanja o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
V razveljavljenem delu prvostopne odločitve gre za samostojen in obsežen sklop dejstev (trditev prvega tožnika), ki nikoli do sedaj niso bila dokazno presojena, oziroma jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Vendar pa glede na strogo zahtevo za sojenje pred sodiščem druge stopnje iz drugega odstavka 355. člena ZPP ta okoliščina še ne omogoča izjemne uporabe prvega odstavka istega člena z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje. Postopek namreč traja že več kot štirinajst let, kar vsekakor pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Uporaba prvega odstavka iz navedenega razloga bi izvotlila pomen določbe iz drugega odstavka istega člena. Kljub temu pa v spornem primeru pretehta v izpodbijanem sklepu prav tako ugotovljena okoliščina, da je bila sodba sodišča prve stopnje III P 2345/2007 z dne 6. 2. 2019 glede prvega toženca in druge toženke s sklepom sodišča druge stopnje I Cp 1758/2019 z dne 12. 2.2020 razveljavljena v III. točki izreka in v celoti v V. točki izreka ter da je bila zadeva v takrat razveljavljenem obsegu že vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar glede na podatke spisa pomeni, da se ta pravdni postopek že tako ali tako nadaljuje oziroma teče pred sodiščem prve stopnje. Vrnitev zadeve tudi glede tu še spornega dela v sojenje pred sodišče prve stopnje tako dodatno ne podaljšuje postopka. Izpodbijana odločitev zato ne krši določbe drugega odstavka 355. člena ZPP, temveč omogoča časovno skladno obravnavanje zadeve v vseh še razveljavljenih delih pred sodiščem prve stopnje.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Zakonski možnosti za odpravo pravne kršitve sta dve: odprava po sodišču druge stopnje ali razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve pred sodišče prve stopnje, da samo odpravi ugotovljene nepravilnosti. Višje sodišče se je v tej zadevi odločilo za drugo možnost in pri tem pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi stran.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - kasatorično pooblastilo - izvedba dokaznega postopka - pomanjkljiva dokazna ocena - strogi test sorazmernosti - pravica do pritožbe - regresni zahtevek - zavarovalni pogoji - načelo ekonomičnosti
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.
ZPP člen 339, 339/2-8, 347, 347/1, 347/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 357.a. ZNP-1 člen 42.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugotovitev (dopolnitev) dejanskega stanja na drugi stopnji
Vrhovno sodišče ocenjuje, da v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.
Ni prepričljivih razlogov, zakaj pritožbeno sodišče procesne kršitve (kršena pravica izjave udeleženca po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) ne bi moglo sámo odpraviti tako, da bi se z udeležencem najprej pogovorilo o pravni pomoči v postopku, nato pa dopolnilo manjkajoče procesno gradivo, udeleženčev pooblaščenec oziroma zastopnik pa bi se o celotnem procesnem gradivu izrekla pred pritožbenim sodiščem. S tem ne bo poseženo v bistvo poštenega sojenja niti ne bo kršeno načelo instančnosti. Ob upoštevanju dejstva, da je sodišče prve stopnje opravilo dva naroka, na katerih je bil prisoten in je na njih sodeloval udeleženec, in izvedlo dokazni postopek, ne bo šlo za položaj, ko bo sodišče druge stopnje prvič odločalo o vprašanjih, ki v dejanskem ali pravnem pogledu pomenijo samostojno celoto.
Navodila pritožbenega sodišča tudi ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o postavitvi pod skrbništvo dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem.
nepravdni postopek - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
ZPP v prvem odstavku 357.a člena določa, da je pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje mogoče izpodbijati le iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. Pritožnik bi zato moral glede na okoliščine konkretnega primera, zlasti glede na ugotovljen obseg pomanjkljivosti izvedenega dokaznega postopka, utemeljiti, zakaj je sodišče druge stopnje s tem, ko teh pomanjkljivosti ni samo odpravilo, prekomerno zavarovalo pravico do pritožbe in nedopustno poseglo v njegovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Predlagatelj v pritožbi navaja le, da je razveljavitev vsebinsko napačna, saj meni, da bi moralo sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrniti. Kot je bilo obrazloženo pa pritožbe po 357.a členu ZPP sploh ni mogoče vložiti iz vsebinskih razlogov. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 2. točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
V postopku po 357.a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali je pritožbeno sodišče pravilno presodilo, da sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede celotne višine zahtevkov ni vsebinsko odgovorilo. Na predpostavko, da je procesna kršitev, ki je narekovala razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, podana, je Vrhovno sodišče vezano. Ob takšni predpostavki se izkaže, da je vprašanje o višini vseh treh samostojnih zahtevkov v celoti odprto. Gre torej za zaokroženo dejansko in pravno celoto. Čim je tako, so razlogi pritožbenega sodišča, ki utemeljujejo razveljavitev izpodbijane sodbe, namesto njene spremembe, pravilni. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - očitek pristranskosti sodnika - poznanstvo med sodniki
Običajna poznanstva sodnikov in izvor v isti pokrajini oziroma geografskem okolju z udeleženci postopkov, na kar izhodiščno upnik navezuje vse ostale trditve o pristranskosti sodnice, samo po sebi ne morejo predstavljati razloga za njeno izločitev v konkretnem primeru.
Upnikova opozorila v pritožbi, da je bil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani tudi sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu in se s sodnico poznata že od tam, ter da je sodil v zadevi, kjer je upnik tedaj zastopal kot zakoniti zastopnik podjetje, kar kaže tudi na njegovo pristranskost, v tem postopku odločanja o njegovi zahtevi, so pravno nepomembna že zgolj iz razloga, ker predsednik v tem postopku ni bil izločan oziroma izločen na podlagi 70. člena ZPP..
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožba je po 357.a členu ZPP pravno sredstvo, ki je zamejeno izključno na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil. Pritožnik izpodbijanega sklepa iz tega razloga sploh ne napada, marveč uveljavlja pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ker to niso dovoljeni pritožbeni razlogi zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje - sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep Vrhovnega sodišča RS - pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča - pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže, zavrne ali mu ugodi, pritožba ni dopustna.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi pritožbeno sodišče pravilnosti stališč glede izjemno velikega števila materialnopravnih, procesnopravnih in dejanskih vprašanj sploh ne more preizkušati, ker je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala, zato bi se skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. To velja tudi za vprašanje zatrjevane nesklepčnosti zahtevka, kjer ne gre za prima facie nesklepčnost, ki bi narekovala njegovo apriorno zavrnitev. V konkretnem primeru je zato zaradi varstva pravice do dvostopenjskega sojenja ustreznejša razveljavitev sodbe; enako odločitev pa narekujejo tudi razlogi ekonomičnosti.
S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - obravnava pred sodiščem druge stopnje - ugoditev pritožbi
Navodila pritožbenega sodišča ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem.
izločitev sodnika - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Zadeve se sodnikom dodeljujejo v reševanje skladno z letnim razporedom dela in Sodnim redom. Določbe slednjega zagotavljajo, da si sodniki ne morejo izbirati zadev, pač pa se jim dodeljujejo po vnaprej določenem ključu in brez možnosti njihovega vpliva na dodeljevanje. Zato je neutemeljena pritožnikova bojazen, da v konkretnem primeru ni bilo tako. Zaradi okoliščine, da na civilnem oddelku Višjega sodišča v Kopru sodniško funkcijo opravlja majhno število sodnikov, verjetnost, da je več zadev istega pritožnika dodeljena istemu sodniku poročevalcu, ni tako zelo majhna, kot meni pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00046120
ZPP člen 25.a, 319, 365, 384, 384/1. ZIZ člen 9, 9/2, 9/4, 9/7, 10, 15, 54, 239. DZ člen 162, 162/1. ZNP-1 člen 100. URS člen 25.
postopek izvršbe in zavarovanja - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - pritožba - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe
V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje). Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom - pritožbo.
ZPP člen 11, 35, 37, 109, 109/1, 363, 363/1, 365, 365-1, 384, 384/1, 384/3. URS člen 25.
sklep o kaznovanju odvetnika - zavrnitev pritožbe - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe - pravica do pravnega sredstva - dvostopenjsko odločanje - napačen pravni pouk
V civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja. Kot je večkrat izrazilo stališče tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) ne zagotavlja pravice od pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku. Zato je zoper odločbo sodišča druge stopnje dopustna pritožba le, kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.