S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - obravnava pred sodiščem druge stopnje - ugoditev pritožbi
Navodila pritožbenega sodišča ne nakazujejo, da bi šlo za pretirano obsežen postopek, ki bi bil časovno in stroškovno tako zamuden, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem.
izločitev sodnika - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Zadeve se sodnikom dodeljujejo v reševanje skladno z letnim razporedom dela in Sodnim redom. Določbe slednjega zagotavljajo, da si sodniki ne morejo izbirati zadev, pač pa se jim dodeljujejo po vnaprej določenem ključu in brez možnosti njihovega vpliva na dodeljevanje. Zato je neutemeljena pritožnikova bojazen, da v konkretnem primeru ni bilo tako. Zaradi okoliščine, da na civilnem oddelku Višjega sodišča v Kopru sodniško funkcijo opravlja majhno število sodnikov, verjetnost, da je več zadev istega pritožnika dodeljena istemu sodniku poročevalcu, ni tako zelo majhna, kot meni pritožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00046120
ZPP člen 25.a, 319, 365, 384, 384/1. ZIZ člen 9, 9/2, 9/4, 9/7, 10, 15, 54, 239. DZ člen 162, 162/1. ZNP-1 člen 100. URS člen 25.
postopek izvršbe in zavarovanja - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - pritožba - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe
V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje). Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom - pritožbo.
ZPP člen 11, 35, 37, 109, 109/1, 363, 363/1, 365, 365-1, 384, 384/1, 384/3. URS člen 25.
sklep o kaznovanju odvetnika - zavrnitev pritožbe - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - zavrženje pritožbe - pravica do pravnega sredstva - dvostopenjsko odločanje - napačen pravni pouk
V civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja. Kot je večkrat izrazilo stališče tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) ne zagotavlja pravice od pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku. Zato je zoper odločbo sodišča druge stopnje dopustna pritožba le, kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
V postopku po 357a členu ZPP ni dopustno posegati v vsebinsko presojo, ali so podani pogoji za napotitev na pravdo. To je odvisno od tega, ali so med dediči sporna dejstva ali pravo (v zvezi z vrednostjo nekaterih parcel – kar je pomembno v kompleksni enačbi izračunavanja nujnih deležev po dveh zapustnikih).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00045227
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 23, 23-b, 41, 41/1, 42. ZNP-1 člen 96, 96/1. ZMZPP člen 111.
izvršljivost tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - sodna odločba o izvrševanju starševske odgovornosti - odločba o stikih - razglasitev izvršljivosti - Uredba Sveta ES 2201/2003 - javni red - zaslišanje otroka
Predlagatelj sicer res ni zahteval neposredne izvršbe odločbe o stikih, kjer bi bili – upoštevaje odločbo Sodišča EU v zadevi C-491/10 – ugovori nasprotne udeleženke glede zaslišanja otroka docela neupoštevni. Vendar pa je v okoliščinah primera, kjer se zahteva razglasitev izvršljivosti zgolj tistega dela sodbe, ki se nanaša na stike, primerno temu prilagojeno obravnavati pritožbene očitke.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - izostanek z naroka za glavno obravnavo - izostanek pravdne stranke z naroka - upravičen razlog za izostanek z naroka - zdravniško opravičilo - pritožbena obravnava - zavrnitev pritožbe
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče druge stopnje utemeljeno razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo v izpodbijanem delu v novo odločanje, saj je bil narok za glavno obravnavo, na katerem so se izvedli vsi dokazi, izveden v odsotnosti nasprotnega udeleženca, ker v skladu z 12. členom ZPP ni bil poučen, da mora predložiti tudi zdravniško opravičilo (drugi odstavek 115. člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obrazložitev sklepa - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obseg presoje
Ob zavzetem stališču, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, je drugostopenjsko sodišče utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Ostali pritožbeni ugovori glede na določbo drugega odstavka 357a. člena ZPP niso upoštevni.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Že iz zaključnega pritožničinega predloga je očitno, da nasprotne udeleženke ne moti uporaba kasatoričnega pooblastila pritožbenega sodišča (pooblastilo razveljaviti prvostopenjsko odločbo) namesto uporabe reformatoričnega pooblastila (pooblastilo spremeniti prvostopenjsko odločbo). Pritožnica ne želi, da bi pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo ter ukinilo pravno vez med očetom in hčerko. Nasprotno, moti jo to, da je pritožbeno sodišče pritožbi prvega nasprotnega udeleženca sploh ugodilo, namesto, da bi jo zavrnilo (pooblastilo potrditi prvostopenjsko odločbo). To pomeni, da se spušča v materialnopravno pravilnost odločbe pritožbenega sodišča, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog po 357a. členu ZPP.
Navedbe v predlogu za izločitev predsednika Višjega sodišča v Celju so do tolikšne mere nejasne, da je težko razbrati, katere se sploh nanašajo na proces izločanja sodnikov v zapuščinskem postopku in katere na proces izločanja sodnikov v pravdi, na katero je bila napotena tukajšnja pritožnica (v njej je nastopala kot tožnica) in kjer je prav tako zahtevala izločitev sodnikov in predsednikov sodišč, vključno s predsednikom Višjega sodišča v Celju.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o stroških za pritožbo - sklep o stroških postopka - pravica do pravnega sredstva - dopolnilni sklep - zavrženje pritožbe
Kadarkoli sodišče druge stopnje glede vprašanja, o katerem odloča s sklepom, nastopa kot sodišče prve stopnje, je zoper tak sklep dopustna pritožba. Vendar pa izjema velja za sklep o stroških postopka, kakršen je tudi izpodbijani sklep. Pri tem ni pomembno, ali je sklep o stroških del glavne odločbe ali pa je o stroških odločeno s posebnim sklepom, v tem primeru (tudi) s sklepom o zahtevi za izdajo dopolnilnega sklepa.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Navodila pritožbenega sodišča za dopolnitev dokaznega postopka in za zapolnitev vrzeli v dejanskem stanju ne kažejo na to, da bi šlo za pretirano kompleksen postopek, ki bi bil že prima facie časovno in stroškovno tako zelo potraten, da bi smotrnost njegove izvedbe pred sodiščem prve stopnje pretehtala nad interesom strank, da se o režimu stikov dokončno odloči že pred pritožbenim sodiščem. Skupno obravnavanje preživnine in še preostalega dela režima stikov bi odločitev o stikih zelo verjetno zavleklo, predvsem pa jo ponovno podvrglo pritožbenemu preizkusu in času, ki bo za to potreben. Po oceni Vrhovnega sodišča bi to neutemeljeno poseglo v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče z uporabo kasatoričnega pooblastila soglaša. Če je namreč treba o prodaji nepremičnin, ki so stavbna zemljišča, odločiti posebej, potem je jasno, da je pravda v tem delu vzpostavljena na povsem novih temeljih. Sedaj namreč ne gre več le za vprašanje posega v predkupno upravičenje tožnika, marveč se zastavlja vprašanje same vsebine pogodbe v tistem delu, ki se nanaša na izpolnitveno obveznost kupca – to je določitev cene. Na takšnem, povsem prenovljenem izhodišču pravde pa ni mogoče začeti na pritožbeni stopnji sojenja.
predlog za izločitev višjih sodnikov - izvršilni postopek - nepopolna in nerazumljiva vloga - prenehanje sodniške funkcije - pravni interes - zavrženje zahteve za izločitev
Izpodbijana odločitev ni pomanjkljiva iz razloga, ker sodišče ni navedlo konkretnega datuma prenehanja sodniške funkcije za posameznega sodnika. Bistveno je le, da sodniki ob presoji zahteve za njihovo izločitev sodniške funkcije več ne opravljajo.
Zakon tudi za sodna pisanja, za katera izrecno predpisuje, da jih je treba vročiti naslovniku osebno, dopušča v primeru, če naslovnik vročevalcu ni dosegljiv in osebna (neposredna) vročitev pisanja zato ne uspe, drugačne možnosti vročitve, in sicer najprej nadomestno vročitev, nato pa vzpostavlja fikcijo vročitve. Za nastop fikcije vročitve določa pravila in roke, ki morajo biti v takem primeru spoštovani.
URS člen 23. ZPP člen 11, 70, 70-6, 72, 72/6, 72/7, 73. Sodni red (1995) člen 159.
izločitev sodnika - pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - pravica do zakonitega sodnika - izločitev višjega sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča
Razumna mera je zato na več mestih že vtkana v institut izločitve sodnikov. Tak primer je pooblastilo predsedniku senata, da zavrže prepozno, nedovoljeno, nepopolno ali nerazumljivo zahtevo (šesti odstavek 72. člena ZPP), predvsem pa je k čim manjšemu zavlačevanju namenjen sistem omejenih pravnih sredstev. Posebna pritožba je tako pridržana le za odločitev, s katero se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika. Ker je tako, pritožba zoper sklepe, s katerimi je predsednik zavrnil ali zavrgel tožničine zahteve za izločitev vrhovnih sodnikov, niso dovoljene.
Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani bi moral namreč svojo pravno odločitev o izločitvi višje sodnice presojati na podlagi historičnega dogodka, v katerem je bil sam udeležen in za katerega predlagateljica trdi, da ji krati pravico do zakonitega (naravnega) sodnika. Odločitev predsednika Višjega sodišča v Ljubljani v postopku izločitve sodnice poročevalke bi torej utegnila biti odvisna od poprejšnje presoje, da je ta isti predsednik sodišča ravnal v nasprotju z jamstvi, ki naj zagotovijo strankino pravico do naravnega (zakonitega) sodnika. Navedeno predstavlja tako tesno povezanost predsednika Višjega sodišča v Ljubljani s spornim predmetom, da je po presoji tričlanskega senata Vrhovnega sodišča podan razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP.