izločitev predsednika višjega sodišča - odločanje o izločitvi sodnika - pravdna sposobnost
Ker je pritožnica predlagala izločitev predsednika Višjega sodišča, je bil za odločanje o njenem predlogu pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo, ko bi sodišče druge stopnje lahko sámo odpravilo ugotovljeno procesno kršitev (prvi odstavek 354. člena ZPP), niti za situacijo, ko bi lahko sámo učinkoviteje in hitreje od sodišča prve stopnje dopolnilo postopek in ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva (prvi odstavek 355. člena ZPP). Trajanje dosedanjega postopka še ni tako nerazumno dolgo, da bi pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pretehtala pomen pravice do pritožbe.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP ni pooblaščeno presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno ali procesnopravno (izven razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP) pravilen ali napačen. V pritožbi uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato pomeni nedovoljen pritožbeni razlog.
ZPP člen 357a. ZDZdr člen 50. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-2.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - rok za pritožbo - pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.
predlog za izločitev sodnika - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Pravilna je ugotovitev v izpodbijani odločbi, da dolžnik razen pavšalnega očitka o „izmišljenem izločitvenem postopku“ ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev. Tako že ti razlogi zadostujejo za oceno o pravilnosti odločitve višjega sodnika, da gre za nepopoln predlog, ki ne izpolnjuje formalnih zahtev za obravnavo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg presoje
Višje sodišče je pretehtalo pravici do pritožbe in do izjave na eni ter pravico do sojenja v razumnem roku na drugi strani. Pritožnik se s pravilnostjo teh razlogov sploh ne ukvarja, temveč le pavšalno navede, da bi višje sodišče glede na izvedene dokaze kršitev lahko odpravilo samo. Zakaj oziroma kako bi to lahko storilo, ne pove, kot tudi ne očita, da bo zaradi razveljavitve prišlo do sojenja v nerazumnem roku. S tako, povsem pavšalno pritožbeno grajo pritožnik enostavno ne more uspeti.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Po sedanji (novi, z novelo ZPP-E uvedeni) procesni ureditvi je razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodišče prve stopnje izjema od pravila, naj v zadevi dokončno odloči pritožbeno sodišče. Za tako izjemo gre po sodni praksi Vrhovnega sodišča na primer tedaj, ko pritožbena obravnava ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja (postopek bi sama zavlekla bolj kot obravnava pred sodiščem prve stopnje ali pa bi bila neekonomična), ali ko bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, zlasti v pravico do pravnega sredstva (do česar bi prišlo, če bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto in ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje, zaradi česar bi bilo kršeno ustavnopravno načelo instančnosti).
Pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.
sklep o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep - zastaranje odškodninske terjatve
Drži sicer, kot navaja pritožnik, da bi bila zadeva lahko pravnomočno zaključena, če bi tudi pritožbeno sodišče spoznalo, da je odškodninski zahtevek zastaran. Po drugi strani pa bi prišlo do zavlečenja postopka, če bi – potem ko bi najprej moralo v dokaznem postopku ugotavljati dejstva v zvezi z zastaranjem (iz spisa ne izhaja, da naj bi bila vsa odločilna dejstva nesporna) – nato kljub vsemu zaradi (prve) obravnave odškodninskega zahtevka moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V to, da je bila razveljavitev izpodbijane sodbe vendarle smotrna, Vrhovno sodišče prepričuje tudi okoliščina, da gre v konkretnem primeru že pri zastaranju za kompleksnejša dejanska in pravna vprašanja, kjer bi šlo lahko za poseg v pravico do pritožbe, če bi bila prvič obravnavana šele na pritožbeni stopnji.
ZMZPP člen 101, 101/3, 111. ZNP-1 člen 42. Konvencija Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini (1956) člen 2, 6, 6/1.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - pooblaščenec - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije - izterjava preživnine - vzajemnost
Pooblastilo je zapisano nekoliko nerodno, kljub temu pa ni nejasno. Vrhovno sodišče pritrjuje argumentaciji sodišča prve stopnje, ki je pooblastilo razlagalo tudi v luči 3. in 6. člena Konvencije. Po tretjem odstavku 3. člena Konvencije morajo biti zahtevku priloženi vsi ustrezni dokumenti in tudi pooblastilo za sprejemni organ, da stori vse potrebno v imenu preživninskega upravičenca. In ravno - storiti vse potrebno - iz vsebine pooblastila tudi izhaja. Zato je pravilen zaključek, da pooblastilo Skladu zajema tudi pooblastilo za vodenje postopka priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe.
Domneva vzajemnosti pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti najprej trditev katerega od udeležencev, da vzajemnost ne obstaja, ter nadalje, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na tistem, ki navedeno zatrjuje. Tisti, ki nasprotuje priznanju, mora torej trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila o priznanju tujih sodnih odločb ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali. Tem zahtevam nasprotni udeleženec v ugovoru z golim zatrjevanjem neobstoja vzajemnosti ni zadostil.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Predmet preizkusa po 357.a členu ZPP je le odločitev, ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto, da bi o zadevi samo dokončno odločilo. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP ni pooblaščeno presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno ter procesnopravno pravilen in ali temelji na pravilnih in zadostnih dejanskih ugotovitvah.
ZPP člen 163, 163/4, 363, 363/1, 365, 365/1. URS člen 23, 25.
sklep o stroških postopka - pritožba zoper sklep o stroških - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - pravica do sodnega varstva - zavrženje pritožbe
Odločitev o stroških postopka je odločitev o stranski terjatvi, ki nastane med postopkom in zaradi postopka, zato je odločanje vsakega sodišča (tako sodišča prve stopnje kot instančnega sodišča) nujno povezano tudi z nadaljnjimi stroški, o katerih mora (na predlog stranke) tudi odločiti. O stroških, ki nastanejo zaradi pravnega sredstva, vedno prvič odloči sodišče, ki odloča o tem pravnem sredstvu. Vendar pa to ne more pomeniti, da je zoper odločitev o stroških vedno mogoče novo pravno sredstvo
določitev stikov z otrokom - stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Edino smiselno relevantno pritožbeno navedbo, da "je vrnitev zadeve v ponovno sojenje zgolj zavlačevanje postopka" ni mogoče šteti za obrazloženo izpodbijanje pravilnosti uporabe kasatoričnega pooblastila. Pritožnik bi moral pojasniti, kako bi ugotovljeno procesno kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje in zakaj bi bila ponovitev celotnega dokaznega postopka na drugi stopnji bolj smotrna od obravnave pred sodiščem prve stopnje.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Pritožbeno sodišče zaradi varstva pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ne more v celoti (!) prevzeti vloge dejstvenega sodnika (iudex facti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00033950
ZIZ člen 42b, 42b/3. ZPP člen 285. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstev
Za konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi za razveljavitev - največja korist otroka - razveljavitev odločbe
Razloga za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni že sam očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To je še posebej očitno v konkretnem primeru, ko je tak očitek utemeljen s (po oceni pritožbenega sodišča) napačno napolnitvijo pravnega standarda največje koristi otrok. V citiranem očitku absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka se tako dejansko skriva vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (in nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnik obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00032833
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1-a, 45/1-b. ZPP člen 285, 339, 339/1, 339/2-8. ZNP člen 37.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - odklonilni razlog - javni red - nepravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno pravo - načelo kontradiktornosti - vročitev odločbe - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - zavrnitev priznanja in izvršitve
1. V izjemo pod točko (a) prvega odstavka 45. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah se uvrščajo tako nasprotovanja materialnemu kot procesnemu javnemu redu, izjema pod točko (b) pa obravnava poseben vidik pridržka javnega reda, pri čemer pa bo uporaba določila o nasprotovanju javnemu redu iz točke (a) izključena, kadar bo podan dejanski stan specialnih določil, ki ga urejajo nadaljnje točke prvega odstavka 45. člena Uredbe. Pri zatrjevani kršitvi načela kontradiktornosti v začetnem stadiju postopka bo sodišče presojalo obstoj izjeme po (b) točki, če pa bo uveljavljana kršitev te pravice v poznejši fazi postopka, je mogoča presoja, ali je s tem prišlo do kršitve javnega reda v zaprošeni državi.
2. Ureditev priznavanja in izvrševanja temelji na medsebojnem zaupanju v ustreznost sodnega varstva znotraj Unije. To zaupanje med drugim zahteva, da so sodne odločbe, izdane v državi članici ipso iure priznane v drugi državi članici. V tem sistemu je treba razloge za zavrnitev priznanja razlagati ozko, ker pomenijo oviro za izpeljavo enega od temeljnih ciljev Uredbe, določilo o javnem redu pa se uporablja samo izjemoma. Pridržek javnega reda je treba razlagati restriktivno in ga uporabiti kot ultima ratio. Predlagatelj torej neutemeljeno trdi, da lahko kršitev načela kontradiktornosti v začetni fazi, katerega pogoje za odklonitev priznanja ureja Uredba v (b) točki prvega odstavka 45. člena, zaradi neizpolnjevanja vseh tam predpisanih pogojev uveljavlja kot odklonitveni razlog po (a) točki istega določila.