zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjska sklepa, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032081
ZPP člen 347, 347/2, 347/3, 347/3-1, 355, 355/1, 357a, 357a/1, 357a/2, 357a/5, 358, 358/1, 358/1-1. URS člen 23, 25.
predlog za določitev nujne poti - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dopolnitev postopka - načelo ekonomičnosti - načelo smotrnosti - trditvena podlaga - presoja trditvene podlage - materialno procesno vodstvo
Pritožnik ima prav; razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje je kljub obširnemu utemeljevanju razveljavitve vsebinsko prazen. Bere se kot zbirek vseh možnih alibijev, s pomočjo katerih se skuša pritožbeno sodišče izogniti pritožbeni obravnavi oziroma meritorni presoji nujne poti. Resda je ta lahko zanj zahtevna oziroma težavna, a to ne sme biti samostojen razlog za razveljavitev. Pri presoji (ne)utemeljenosti instančne razveljavitve, kot jo ureja 357.a člen ZPP, tako ni dovolj, da sodišče druge stopnje le naniza (oziroma si zagotovi) vsa mogoča dogmatična zavarovanja, temveč je bistveno, da so ta v razmerju do vsakokratnega postopka predvsem prepričljivo procesno in praktično osmišljena.
Instančno sodišče je prvostopenjski sklep razveljavilo, ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni bilo ugotovljeno popolno dejansko stanje, tj. dejanska raba nepremičnin. To ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku. Ob takem zavzetem stališču pa bi moralo sodišče druge stopnje (vsaj poskusiti) očitano pomanjkljivost najprej sámo odpraviti in s tem zapolniti zaznano praznino. ZPP nalaga sodišču druge stopnje, da razpiše pritožbeno obravnavo, če je treba zapolniti upoštevno dejansko stanje z neugotovljenimi, a zatrjevanimi dejstvi. Če ima pritožbeno sodišče na voljo ustrezne procesne možnosti, a jih (prehitro) ne izkoristi, razveljavitev in ponovitev celotnega sojenja gotovo ni smotrna.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - pravica do instančnega sojenja - obstoj odškodninske odgovornosti - zastaranje odškodninske terjatve
Pravica do pritožbe stranki ne zagotavlja, da mora biti vsaka dokazna in vsaka pravna ocena izpostavljena presoji dveh sodišč. Razumeti jo je treba kot pravico, da je zadeva kot celota obravnavana na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično nad sodiščem prve stopnje. Le če pravega sojenja na prvi stopnji ni, ni mogoče šteti, da je bila zadeva kot celota resnično obravnavana na dveh instancah sojenja.
Zaradi napačne odločitve, da je terjatev zastarala, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pogojev za obstoj odškodninske odgovornosti, kar pomeni, da bi bili prvič obravnavani pred sodiščem druge stopnje.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče razumno obrazložilo odločitev za uporabo kasatoričnega pooblastila. Na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP je zato Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnica obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - odškodninski spor - poškodba smučarja - odgovornost upravljavca smučišča
Svoje odločitve, zakaj dodatnih dejstev ne more ugotoviti in še spornih vprašanj presoditi samo na pritožbeni obravnavi, sodišče druge stopnje ni obrazložilo. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da zahteva po obrazložitvi ni pretirana, pravzaprav je celo nujna zaradi presoje, ali vrednotenje v luči pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pritožbenemu sodišču narekuje, da ravna v skladu z izhodiščnim pravilom (dokončno odločitvijo) ali pa v skladu z izjemnim pravilom (razveljavitvijo).
izredno pravno sredstvo - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti - predlog za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje pritožbe
ZPP v osmem odstavku 458. člena določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je pritožba toženca, ki je redno pravo sredstvo, nedovoljena. Izid postopka bi bil za toženca enako neugoden tudi v primeru, če bi njegovo vlogo šteli za predlog za dopustitev revizije, ki je izredno pravno sredstvo, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 363, 363/2. ZIZ člen 15.
izvršilni postopek - zahteva za izločitev sodnika - izločitev sodnikov višjega sodišča - konkretizacija trditev - zavrženje zahteve - pravica do pritožbe - posebna pritožba - zavrnitev pritožbe
Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe zoper sklep o zavrženju nedovoljene, nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev višjih sodnikov ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ne bo izdana posebna, meritorna končna odločba, zoper katero bi bila pritožba sicer dovoljena, je treba zoper tak sklep dovoliti posebno pritožbo.
Dolžnik je najprej predlagal izločitev številnih poimensko navedenih sodnikov, med katerimi je tudi sodnica, ki je sklep izdala, zahtevo pa je zaključil s predlogom za izločitev "vseh višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani". Glede na takšen obseg zahteve in dejstvo, da je to utemeljil povsem pavšalno, brez navedbe konkretnih razlogov za izločitev, je ocena, da je predlog nepopoln in nerazumljiv, pravilna.
izločitev sodnikov višjega sodišča - nepristranskost - nezadovoljstvo z odločitvijo sodnika v predhodnem postopku v isti zadevi
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnic je torej nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Tako nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Nosilna teza pritožbe nasprotne udeleženke je, da med državama Slovenijo in Črno Goro ni bila sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznavanju in izvršitvi sodnih odločb. To pa še ni razlog za zavrnitev predloga za priznanje sklepa sodišča Črne Gore v konkretnem primeru. Pomembno je, ali pravila o priznanju tujih sodnih odločb Republike Črne Gore omogočajo priznanje sodnih odločb Republike Slovenije. Kdor nasprotuje priznanju, mora trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali.
ZFPPIPP člen 385, 397, 397/2, 403, 403/1, 407, 409. ZPP člen 357a, 357a/5. URS člen 25.
postopek odpusta obveznosti - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - tehtanje pravic - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pravica do pritožbe - procesna aktivna legitimacija
Sodišče druge stopnje je preširoko razlagalo pravico do pritožbe s stališčem, da bi bila strankam odvzeta pravica iz 25. člena Ustave, če bi samo prvič odločalo o odprtih dejanskih vprašanjih glede aktivne procesne legitimacije.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnik ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja izključno z vsebinskim vidikom odločitve, kar ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZPP člen 87, 87/3, 101, 357a. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - novela ZPP-E - delni odvzem poslovne sposobnosti - postavitev skrbnika - pravilno zastopanje v postopku - osebni stečaj pravdne stranke - prenehanje pooblastila - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrnitev pritožbe - pritožbeni razlogi - meje pritožbenega preizkusa - zavrženje pritožbe
Stečajna upraviteljica je v obravnavanem postopku po samem zakonu pridobila vsa pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika, saj se pravdna zadeva nanaša na tožnikov odškodninski zahtevek, ki lahko vpliva na stečajno maso. Tožnikova stalna skrbnica posledično z začetkom stečajnega postopka ni več njegova zakonita zastopnica v delu, ki se nanaša na premoženje stečajne mase.
Pritožba pa je nedovoljena tudi zato, ker je naperjena zoper tisti del odločitve sodišča druge stopnje (sodbo), s katerim je bila tožnikova pritožba zavrnjena, in ne zoper razveljavitveni sklep. Zoper ta del odločitve sodišča druge stopnje, s katerim je postala delna zavrnitev njegovega zahtevka pravnomočna, bi tožnik lahko vložil le predlog za dopustitev revizije, vendar bi ga moral vložiti po odvetniku.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00029593
Uredba Sveta (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2, 75. ZIZ člen 55.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - preživninska obveznost - ugovor zastaranja - izvršilni postopek - nedopustnost izvršbe - opozicijski ugovor - res iudicata
V postopku priznanja tuje sodne odločbe se sodišče omeji (le) na preizkus, ali so predložene zahtevane listine in ali niso podane procesne ovire za priznanje. Vsebinska (materialnopravna) pravilnost tuje sodne odločbe se ne preizkuša, z izjemo vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije. V postopku priznanja tuje sodne odločbe nasprotni udeleženec ne more uspešno uveljavljati niti t. i. opozicijskih ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe. Te ugovore namreč dolžnik uveljavlja v izvršilnem postopku, od katerega je postopek priznanja veljavnosti in izvršljivosti tuje sodne odločbe ločen.
izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov - pristojnost predsednika senata - pomanjkanje pravnega interesa - pavšalne navedbe - pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev - zavrženje predloga
V zahtevah za izločitev, o katerih je odločalo višje sodišče, dolžnik, razen pavšalnega očitka o kršitvah določb postopka, ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče je zato njegove zahteve za izločitev pravilno zavrglo kot nepopolne in nerazumljive.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena, ker v njej sploh ni bilo razlogov o odločilnih dejstvih, zato je bila podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pri opisani kršitvi ne gre za tako, ki bi jo lahko odpravilo sodišče druge stopnje, je Vrhovno sodišče pritožbo toženke zavrnilo.
obseg presoje v reviziji - kasatorično pooblastilo - neutemeljena pritožba
Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila. Obrazložitev je vsebinska, ne pa formularna. Te obrazložitve pritožnik konkretizirano ne napada in je tako tudi ne izpodbije.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - meje pritožbenega preizkusa - novela ZPP - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče sme presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Medsebojna prepletenost dejanskih in pravnih vprašanj kaže, da vprašanje toženčeve ne/dobrovernosti ne pomeni samostojne pravne celote, ki bi je sodišče prve stopnje sploh še ne obravnavalo, ampak gre zaradi spregledanega toženčevega ugovora le za izostanek presoje enega od zatrjevanih vidikov spora (v dejanskem in pravnem pogledu). Dokončna meritorna odločitev sodišča druge stopnje zato ne bi pomenila posega v pravico do pravnega sredstva.
Vrhovno sodišče ne pritrjuje presoji pritožbenega sodišča o smotrnosti obravnave pred sodiščem prve stopnje, kateremu glede na veliko število izvedenih dokazov teh ne bi bilo treba ponovno izvajati, kar pa za pritožbeno obravnavo ne velja nujno. Pritožbeno sodišče namreč ni dolžno ponoviti vseh dokazov, ampak (le) tiste, za katere oceni, da so ustrezno predlagani, potrebni in primerni za odpravo kršitve zaradi prezrtja toženčevih navedb v zvezi z njegovo pridobitvijo lastninske pravice. Tako se pritožbena obravnava izkaže predvsem v dopolnitvi prvostopenjskega postopka.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbena obravnava
Po presoji Vrhovnega sodišča je tehtna okoliščina, da so v postopku ostale povsem neobravnavane navedbe v zvezi s pobotnim ugovorom, ki ga sodišče prve stopnje ni presojalo, ker je te navedbe štelo za prepozne. Če bi pritožbeno sodišče sámo odločalo o pobotnem ugovoru, ki pomeni samostojno pravno celoto, bi bili stranki s tem prikrajšani za pravico do pritožbe. Pojasnilo pritožbenega sodišča, da sodbe v tem delu ne more sámo dopolniti, je zato pravilno. Drži sicer, kot navaja pritožnica, da bi bilo o pobotnem ugovoru treba odločati šele, če bi (tudi) pritožbeno sodišče spoznalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Ker pa bi – da bi prišlo do spoznanja o njegovi (ne)utemeljenosti – moralo ponovno oceniti že izvedene dokaze in po potrebi dopolniti dokazni postopek, bi dejansko prišlo do zavlečenja postopka, če bi nato kljub vsemu zaradi obravnave pobotnega ugovora moralo zadevo vrniti v ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. V položaju, ko taka možnost obstaja in ko hkrati vrnitev zadeve v ponovno sojenje že na prvi pogled ne bi pomenila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je bila tožba vložena 3. 10. 2017, razveljavitveni sklep pa izdan 6. 11. 2018, je razveljavitev izpodbijane sodbe smotrna.