Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.
pravnomočna odločitev o ugovoru – pogoji za odpust obveznosti
Ker sta ugovora proti odpustu obveznosti pravnomočno zavrnjena, so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Iz tega razloga se odločitev izkaže za pravilno.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja v postopku osebnega stečaja - dva stečajna dolžnika - stečajni dolžnik kot lastnik stanovanja - sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju - prodaja premoženja kot celote - naloge stečajnega upravitelja - unovčenje premoženja - pravica zahtevati razrešitev upravitelja
V položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, je pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju.
Upravitelj je dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni. Če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
V kolikor ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dolžnikova insolventnost odpravljena, potem namena poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče doseči.
zavrnitev soglasja k prodajni pogodbi - pritožba kupca
Ker je sodišče prve stopnje glede pritožnikov zavrnilo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, imata pritožnika položaj neizbranega ponudnika v postopku prodaje (z zavezujočim zbiranjem ponudb), zato nimata pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Za doseganje tega namena pa sobivanje ni potrebno, ker se tožnici dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če toženka in tožnica ne živita skupaj, po potrebi s pomočjo tretje osebe. To pa hkrati pomeni, da tudi skrhanost odnosov ne predstavlja okoliščine, da se dogovorjena pogodba ne bi mogla izpolnjevati.
Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge
Ker pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi oblikoval določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
stranski intervenient – pravni interes – ekonomski interes – vpogled v spis
Predlagatelj ne v postopku na prvi stopnji ne v pritožbi ne izkazuje pravnega interesa za stransko intervencijo, pač pa (zgolj) ekonomskega. Ekonomski (ali kakršen koli drug interes, ki ga ni mogoče opredeliti kot pravni interes oziroma pravno korist predlagatelja) ne zadošča za to, da bi predlagatelju bilo mogoče priznati tudi pravni interes za predlagano stransko intervencijo.
Pritožnikov edini interes, ki ga zasleduje s predlagano stransko intervencijo, je v tem, da bi bil kot 100 % družbenik tožeče stranke poplačan iz ostanka razdelitvene mase.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086200
KZ-1 člen 54, 99, 99/9, 99/9-1, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 372, 372-4, 383.
goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje – časovna kontinuiteta dejanj – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje –kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – pravna opredelitev dejanja – majhna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj po časovni kontinuiteti dejanj. Dvaindvajset dni časovne razlike, ob dejstvu, da gre le za dve kaznivi dejanji ni tako malo, da bi ravnanje obdolženca lahko opredelili kot enotno dejavnost. Pri velikem številu dejanj se pogoj zaporednosti presoja manj striktno in restriktivno kot v primeru, ko se sodišče sooča zgolj z nekaj dejanji.
ZFPPIPP člen 221b, 221e, 221e/10, 221f, 221f/1, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – meje pritožbenega preizkusa – tožba na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave.
stroški postopka - povrnitev - načelo uspeha - (ne)sorazmerno majhen del
Po presoji sodišča druge stopnje uspeh v tem deležu (11,5%) ne predstavlja neznatnega uspeha v pravdi, ki bi upravičeval stroškovno odločitev, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse, za pravdo potrebne stroške. Ustrezno doseženemu uspehu pravdnih strank (tožeče 11,5% in tožene 88,5%) predstavlja pravilno pravno podlago za stroškovno presojo drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem se pravdni stroški priznajo vsaki stranki glede na delež njenega uspeha, po medsebojnem pobotanju pa razlika naloži v plačilo eni od strank.
SPZ člen 99. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju člen 1.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o poseku dreves - dogovor o skladiščenju posekanih dreves na tožnikovi nepremičnini - prekoračitev dogovora - kupi lesa, primerni za kurjenje - razporeditev dokaznega bremena
Tožnik obstoju dogovora ni nasprotoval, je pa zatrjeval, da sta ga toženki prekoračili, s tem pa je postalo njuno ravnanje protipravno. Ob tem ni postavil takih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zanesljivo sklepati, da sta toženki delovali izven dogovora oziroma bistveno presegli dogovor tako, da sta svojo obvezo iz dogovora bistveno drugače izpolnili.
osebni stečaj – prodaja v postopku osebnega stečaja – izpraznitev stanovanja – zahteva za razrešitev upravitelja – dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja – obveznosti upravitelja
Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.
Upravitelj je dolžan prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Dolžnik nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Zakon namreč pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
predlog za odpust obveznosti – namen odpusta obveznosti – ovire za odpust obveznosti – nepošteno ravnanje dolžnika – zloraba – trditveno in dokazno breme
Upnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sam ob podpisu pogodbe vedel, da dolžnik nima nobenega premoženja. V takem primeru upnik (banka) ne more biti žrtev dolžnikove zlorabe; nasprotno: upnik sam je ravnal neodgovorno in lahkomiselno.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086707
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 197, 766 – 787. SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 182. SPZ člen 68. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 21a – 29.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – etažna lastnina – pogodba o upravljanju – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov – verzija – verzijski zahtevek – mandatno razmerje – ugovor zastaranja – pritožbena novota
Del tožničinega zahtevka za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, ki odpadejo na toženca, ima pravno podlago v mandatni pogodbi (stroški upravljanja v ožjem smislu), preostali del pa v zakonu in pravilih o verziji.
V primeru neobstoja pogodbe o medsebojnih razmerjih in z njo povezanega dogovora o delitvi stroškov v času nastanka stroškov, se stroški razdelijo v skladu z določbami SZ in SPZ, iz katerih smiselno izhaja, da etažni lastniki za stroške večstanovanjske stavbe odgovarjajo v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb pa se kot merilo za razdelitev plačila obratovalnih stroškov upošteva število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela.
spor majhne vrednosti – zaslišanje strank – zaslišanje zakonitega zastopnika – vabilo na zaslišanje – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik. Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko.