pravnomočna odločitev o ugovoru – pogoji za odpust obveznosti
Ker sta ugovora proti odpustu obveznosti pravnomočno zavrnjena, so izpolnjeni pogoji za odpust obveznosti. Iz tega razloga se odločitev izkaže za pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00000192
ZKP člen 285c, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 20/2.
priznanje krivde - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - sostorilstvo - zagovor soobdolženca kot dokaz - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe
Priznanje krivde enega obtoženca še ne predstavlja dokaza, da je tudi drugi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj priznanje krivde zajema le ravnanje obtoženca, ki je dejanje v okviru opisa v obtožnem aktu priznal in ga tako ni mogoče raztezati tudi na ravnanje drugega.
SPZ člen 72. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1, 79/1-3, 79/2, 79/3, 80, 80/2, 81, 81/3.
skupna lastnina na nepremičnini - izvenzakonska partnerja - izvirna pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupno lastnino - dobroverni pridobitelj - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora v zemljiški knjigi - učinek zaznambe spora - varstvo pričakovane pravice kupca iz prodajne pogodbe
Nevknjiženi skupni lastnik svoje skupne lastnine proti dobrovernemu pridobitelju po času od katerega učinkuje pridobitev lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja ne more več uspešno uveljavljati z ustrezno ugotovitveno tožbo, saj jo izgubi s trenutkom od katerega učinkuje vknjižba pridobitve lastninske pravice v korist dobrovernega pridobitelja. Tožeča stranka kot zunajknjižni resnični lastnik lahko lastninsko pravico proti vknjiženemu lastniku torej nekdanjemu izvenzakonskemu partnerju S.Ž. uveljavlja tako, da od sodišča s tožbo zahteva, da ugotovi njen obstoj in hkrati zahteva, da se ta spor zaznamuje v zemljiški knjigi (1. oziroma 3. točka prvega odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi). Njena lastninska pravica bi bila sicer vpisana, vendar pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Datum podpisa prodajne pogodbe pa ne uživa varstva, kot ga v predmetni zadevi prodajni pogodbi pripisuje sodišče prve stopnje. Torej, da že zgolj podpis prodajne pogodbe varuje pričakovano pravico lastnika iz le-te napram tretjim osebam. Pričakovana pravica kupca iz prodajne pogodbe učinkuje samo v relativnem razmerju do odsvojitelja.
Odsotnost vsebinske presoje ne sme omogočiti zlorabe tega postopka za doseganje ciljev, ki z zakonom niso predvideni. Če se izkaže, da je dolžnik s predlogom za poenostavljeno prisilno poravnavo prekoračil dopustnost takega predloga, temu pravnega varstva ni mogoče nuditi.
V kolikor ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo dolžnikova insolventnost odpravljena, potem namena poenostavljene prisilne poravnave ni mogoče doseči.
tožba – sestavine tožbe – nepopolna vloga – dopolnitev vloge – zavrženje tožbe – sklep o popravi oziroma dopolnitvi vloge
Ker pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi oblikoval določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja v postopku osebnega stečaja - dva stečajna dolžnika - stečajni dolžnik kot lastnik stanovanja - sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju - prodaja premoženja kot celote - naloge stečajnega upravitelja - unovčenje premoženja - pravica zahtevati razrešitev upravitelja
V položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, je pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju.
Upravitelj je dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.
Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
stroški postopka - povrnitev - načelo uspeha - (ne)sorazmerno majhen del
Po presoji sodišča druge stopnje uspeh v tem deležu (11,5%) ne predstavlja neznatnega uspeha v pravdi, ki bi upravičeval stroškovno odločitev, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti vse, za pravdo potrebne stroške. Ustrezno doseženemu uspehu pravdnih strank (tožeče 11,5% in tožene 88,5%) predstavlja pravilno pravno podlago za stroškovno presojo drugi odstavek 154. člena ZPP, po katerem se pravdni stroški priznajo vsaki stranki glede na delež njenega uspeha, po medsebojnem pobotanju pa razlika naloži v plačilo eni od strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086200
KZ-1 člen 54, 99, 99/9, 99/9-1, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 372, 372-4, 383.
goljufija – nadaljevano kaznivo dejanje – časovna kontinuiteta dejanj – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje –kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca – pravna opredelitev dejanja – majhna premoženjska korist
V obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj po časovni kontinuiteti dejanj. Dvaindvajset dni časovne razlike, ob dejstvu, da gre le za dve kaznivi dejanji ni tako malo, da bi ravnanje obdolženca lahko opredelili kot enotno dejavnost. Pri velikem številu dejanj se pogoj zaporednosti presoja manj striktno in restriktivno kot v primeru, ko se sodišče sooča zgolj z nekaj dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0072627
SZ-1 člen 71, 71/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost upravnika – predložitev seznama etažnih lastnikov – prenehanje položaja upravnika – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravica do izjave
V primeru, ko tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke, ker ji le-ta ni predložila seznama dolžnikov, je potrebno upoštevati, da bi tožena stranka takšen seznam lahko izdelala le pod pogojem, da je predhodno opravila razdelitev stroškov med etažne lastnike in jim naložila njihovo plačilo (saj bi le tako lahko ugotovila, kateri etažni lastniki niso poravnali svojih obveznosti). Tega pa tožena stranka za dobavljeno toplotno energijo v mesecu decembru 2010 ni bila pooblaščena storiti, saj se je ta strošek lahko razdelil med etažne lastnike šele januarja 2011, ko nesporno ni bila več upravnik objekta. Ko je tako, pa tožena stranka tudi ni mogla izdelati seznama dolžnikov in njena odškodninska odgovornost že iz tega razloga ne more biti podana.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 67/2, 202d, 202d/2. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - materialnopravni rok
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se konča s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se storilcu izreče tak ukrep. Postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa je postopek v zvezi z izvršitvijo in ta se lahko začne samo na predlog storilca. Tako je predlog za odložitev izvršitve “primarni zahtevek” v postopku za odložitev izvršitve in je rok za vložitev tega predloga, s katerim se začne ta postopek, nedvomno materialnopravni rok.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – pravilno vabljenje – vabljenje po elektronski pošti – varni elektronski predal – elektronsko vročanje v kazenskem postopku – vročanje na sodno desko
Če sta bila za sojenje v odsotnosti obdolženca morebiti izpolnjena dva pogoja, pa gotovo ni bil izpolnjen prvi formalni pogoj iz prvega odstavka 442. člena ZKP. Sodišče je namreč odredilo, da se obdolžencu vabilo na glavno obravnavo pošlje po elektronski pošti, očitno na elektronski naslov, ki ga je obdolženec posredoval na naroku dne 9. 6. 2015, a le za primer, ko sodne pošiljke ne prihajajo na njegov stalni naslov. Takšno vročanje, kot ga je opravilo sodišče prve stopnje, pa nima podlage v procesnem zakonu. Slednji sicer predvideva možnost vročanja po varni elektronski poti, a način, ki ga je ubralo sodišče prve stopnje, ne predstavlja citiranega načina vročanja, zaradi česar ni mogoče mimo ugotovitve, da obdolženec na glavno obravnavo, določeno za 17. 12. 2015, ni bil v redu povabljen. Očitno pa je že tudi sodišče samo podvomilo v pravilnost takšnega vročanja, ko je odredilo, da se sodba, kljub vročanju po elektronski poti, vseeno še pritrdi na sodno desko, za kar pa, glede na to, da je sodišče razpolagalo z obdolženčevim naslovom, tudi ni bilo razlogov.
zavrnitev soglasja k prodajni pogodbi - pritožba kupca
Ker je sodišče prve stopnje glede pritožnikov zavrnilo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, imata pritožnika položaj neizbranega ponudnika v postopku prodaje (z zavezujočim zbiranjem ponudb), zato nimata pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Tožnik je opredelil to korist kot zapadle najemnine, ki so bile dogovorjene v najemni pogodbi z najemnico, vendar je tudi od uporabnikov stanovanja, torej tožencev, zahteval celoten znesek zapadlih najemnin, enako kot od najemnice. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, je zahtevek na plačilo celotne uporabnine solidarno za vsakega toženca, neutemeljen.
Po petem odstavku 369. člena OZ začne v primeru, ko je bilo zastaranje pretrgano s predlogom za prisilno izvršbo, zastaranje znova teči od dneva, ko je ta postopek končan. Pravnomočen sklep o izvršbi pa - kot pravilno opozarja pritožnica - ne pomeni zaključka izvršilnega postopka. Ne zanima nas torej, kdaj so postali pravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe, temveč odgovor na vprašanje, ali in kdaj so bili končani izvršilni postopki. To so namreč (skladno s predhodno obrazloženim) odločilna dejstva obravnavanega spora. Odločitev o zastaranju terjatve tožeče stranke, ki temelji na zmotnem stališču, da je zastaralni rok po pretrganju začel ponovno teči po pravnomočnosti sklepov o izvršbi, je zato nepravilna.
ZFPPIPP člen 221b, 221e, 221e/10, 221f, 221f/1, 221g.
poenostavljena prisilna poravnava – predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – sklep o potrditvi prisilne poravnave – meje pritožbenega preizkusa – tožba na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave
S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave.
Neutemeljen je pritožničin argument, da bi bilo potrebno obsojenčevemu predlogu ugoditi že zaradi tega, ker obsodilna sodba ni postala dokončna zaradi vloženega izrednega pravnega sredstva. Pritožnica je namreč spregledala določbe XIII. poglavja ZKP o izvršitvi odločb. Po prvem odstavku 129. člena ZKP postane sodba pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo. Če je bila zoper sodbo vložena pritožba, nastopi pravnomočnost z dnem, ko sodišče prve stopnje prejme spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Po drugem odstavku istega člena ZKP se pravnomočna sodba izvrši, ko je vročena in za njeno izvršitev ni zakonskih ovir.
Ni dolžnost oškodovanca oziroma oškodovane družbe, da ponujeno cesijo oziroma asignacijo sprejme in podpiše, še zlasti ob pomislekih glede izpodbojnosti posla in realne nevarnosti, da tudi od cesionarja oziroma asignata ne bo mogoče izterjati dolgovanega zneska. Prvostopenjsko sodišče je, glede na ugotovljene premoženjske razmere, prišlo do spoznanja, da gre obtoženko oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, ker bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje. Zato je utemeljen pritožbeni očitek, da obtoženka naloženega dodatnega pogoja objektivno ni zmožna izpolniti, kar posledično postavi pod vprašaj smiselnost izrekanja kazenske sankcije opozorilne narave.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 26, 55, 55/1, 55/1-2. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
notarski zapis – pogojna terjatev – zapadlost – izkazovanje zapadlosti – poenostavljen način izkazovanja zapadlosti – formalno pomanjkljiv predlog
Upniki v predlogu za izvršbo zahtevajo plačilo pogodbene kazni zaradi zamude dolžnika z izpolnitvijo nedenarne terjatve. Upravičenost upnikov do pogodbene kazni je torej vezana na zamudo dolžnika z izpolnitvijo obveznosti, kar terjatvi iz naslova pogodbene kazni daje naravo pogojne obveznosti, posledično pa to pomeni, da je zapadlost terjatve odvisna od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, vendar pa je treba nastop tega dejstva šele ustrezno izkazati.
Zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. S to določbo je namreč olajšano dokazovanje zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa, ki ni odvisna od poteka roka, vendar je poenostavljen način dokazovanja mogoče sprejeti le, če je bil dolžnik ob sestavi notarskega zapisa s tem načinom dokazovanja seznanjen oziroma nanj opozorjen.
Sodišče bi moralo upnika, če je menilo, da njegov predlog za izvršbo v smeri dokazovanja izvršljivosti terjatve po notarskem zapisu ni popoln, pozvati k dopolnitvi predloga, saj izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), formalno pomanjkljiv.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – prepozen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pritožnik je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložil po preteku zakonskega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
spor majhne vrednosti – zaslišanje strank – zaslišanje zakonitega zastopnika – vabilo na zaslišanje – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik. Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko.