stroški odgovora na ugovor – potrebnost stroškov – prepozen ugovor – naključje
Višje sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje o utemeljenosti upnikove zahteve za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, čeprav je bil dolžničin ugovor zavržen kot prepozen. Potrebnost vložitve odgovora utemeljuje časovni potek procesnih dejanj in odločitev v zadevi, ko je sodišče prve stopnje poslalo upniku ugovor v odgovor po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju ugovora kot prepoznega in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Glede na vsebino sklepa višjega sodišča in vsebino ugovora je upnik utemeljeno pričakoval vsebinsko presojo ugovora in zato vložil odgovor na ugovor. Šele v nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje ob spremembi stališča glede presoje pravočasnosti vložitve ugovora ugovor dolžnice ponovno zavrglo in je ta sklep postal pravnomočen.
Ne gre prezreti odločilnih okoliščin: upnik izterjuje terjatev, za katero ima izvršilni naslov, odgovor na ugovor je bil glede na stanje zadeve potreben, končni uspeh v ugovornem postopku je na strani upnika.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086707
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 443, 443/1, 458, 458/1. OZ člen 197, 766 – 787. SZ člen 31, 31/1. SZ-1 člen 30, 182. SPZ člen 68. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 21a – 29.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – etažna lastnina – pogodba o upravljanju – upravnik – stroški upravljanja in obratovanja – ključ delitve stroškov – verzija – verzijski zahtevek – mandatno razmerje – ugovor zastaranja – pritožbena novota
Del tožničinega zahtevka za plačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja večstanovanjske stavbe, ki odpadejo na toženca, ima pravno podlago v mandatni pogodbi (stroški upravljanja v ožjem smislu), preostali del pa v zakonu in pravilih o verziji.
V primeru neobstoja pogodbe o medsebojnih razmerjih in z njo povezanega dogovora o delitvi stroškov v času nastanka stroškov, se stroški razdelijo v skladu z določbami SZ in SPZ, iz katerih smiselno izhaja, da etažni lastniki za stroške večstanovanjske stavbe odgovarjajo v skladu s svojimi solastniškimi deleži. V skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb pa se kot merilo za razdelitev plačila obratovalnih stroškov upošteva število posameznih delov, površino posameznega dela in število uporabnikov posameznega dela.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – prepozen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Pritožnik je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vložil po preteku zakonskega osemdnevnega roka, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepoznega.
Dolžnost sestave letnega poročila je v skladu z 272. členom ZGD-1 na upravi. Ko ga uprava sestavi in ga predloži nadzornemu svetu, ga le-ta preveri (skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička) in nato pripravi pisno poročilo za skupščino; če ga v tem poročilu potrdi, je letno poročilo sprejeto (drugi odstavek 282. člena ZGD-1). V takšnem primeru nima skupščina družbe v zvezi s sprejetjem letnega poročila nobenih pristojnosti, ampak se z njim (in s poročilom nadzornega sveta) le seznani. V njegovo vsebino torej ne more posegati. V obravnavanem primeru, ko izpodbijani skupščinski sklep ni predstavljal vsebinskega odločanja delničarjev, ampak je šlo zgolj za seznanitev z revidiranim letnim poročilom družbe za poslovno leto 2014 in s poročilom nadzornega sveta družbe o preveritvi letnega poročila, ni mogoče narediti zaključka, da so bila vprašanja, ki sta jih tožnici, kot delničarki, na seji skupščine zastavili upravi, potrebna za presojo pri odločanju o sprejetju tega sklepa.
pogoji za izrek ukrepa – sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve – pojem duševne motnje – odvisnost od alkohola – stroški postopka
Opijanje z alkoholom samo po sebi ni prepovedano in zgolj zaradi zlorabe alkohola, s katerim oseba nedvomno škoduje svojemu zdravju, sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni mogoč. Vendar pa to ne pomeni, da sprejem v tak oddelek ni mogoč v primeru, če opijanje preraste v duševno motnjo in so izpolnjeni tudi vsi ostali zakonsko predpisani pogoji za sprejem ter oseba ne razume pomena in posledic izjave, s katero odklanja sprejem. Za izrek ukrepa mora obstajati realna grožnja, da bo oseba, na katero se nanaša predlagani ukrep, zaradi svoje odvisnosti, ki je ni sposobna obvladovati, (ponovno) huje ogrozila svoje zdravje in življenje, pa tudi zdravje in življenje ljudi v svoji okolici.
stroški postopka – uspeh strank – vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini – ločeno ugotavljanje uspeha
Za izračun stroškov v odškodninski pravdi se, upoštevajoč okoliščine primera, uporabi metoda, po kateri se uspeh strank ovrednoti ločeno po temelju in po višini, vendar le v primerih, kadar ugotavljanje temelja povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov.
spor majhne vrednosti – zaslišanje strank – zaslišanje zakonitega zastopnika – vabilo na zaslišanje – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Vabilo stranki na zaslišanje mora biti vročeno osebno stranki oziroma osebi, ki naj se zasliši za stranko. V primeru pravne osebe, je to njen zakoniti zastopnik. Vabilo mora prav tako vsebovati navedbo, da se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank, in da je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana, čeprav druga stranka ne bi prišla. Ker iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo vabilo toženi stranki na narok za glavno obravnavo vročeno osebno zakonitemu zastopniku tožene stranke, kot tudi ne, da bi vsebovalo navedbe, ki jih opredeljuje drugi odstavek 261. člena ZPP, in ker niso bili podani drugi razlogi iz 258. člena ZPP za zaslišanje le ene od obeh pravdnih strank, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati tudi toženo stranko.
Toženka z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila (s priposestovanjem utemeljevanega) ugotovitvenega zahtevka ni ne izpolnila niti ni pri(po)znala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne potrebnosti pravdnega postopka, ki ga je zaradi uveljavitve tega istega zahtevka tožnik sprožil in zaradi katerega so ji nastali stroški.
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 23, 39.
pravdni stroški - nagrada odvetnika za posvet s stranko - pridržana oseba
Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred narokom kot pripravo na narok, kot tudi posvet, ki ga opravi s stranko pred sestavo pritožbe kot pripravo za sestavo pritožbe nista samostojni opravili, za kateri bi bil odvetnik upravičen obračunati 50 točk po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT.
podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo – cena – račun – specifikacija – predhodni dogovor o ceni – skrbnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – pacta sunt servanda – dolžnost izpolnitve obveznosti
Če se je toženec z direktorjem tožeče stranke brez predhodnega točnega dogovora o ceni, dogovoril za dela, je bil pri sklenitvi podjemne pogodbe premalo skrben. Od vsakega udeleženca obligacijskih razmerij se zahteva ustrezna skrbnost (6. člen OZ) in vsak udeleženec obligacijskega razmerja je dolžan izpolniti svojo obveznost (9. člen OZ). Z ustnim dogovorom, ki je dejansko pomenil sklenitev podjemne pogodbe, je toženec prevzel obveznost, da bo plačal tožeči stranki za naročeno delo.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost težko nadomestljive škode
Škoda za tretjega v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku ni ista škoda kot za dolžnika, ki lahko pričakuje izgubo lastninske pravice. Ni mogoče zaključiti, da mu ne bo nastala težko nadomestljiva škoda, saj bi v primeru prodaje izgubil vsa upravičenja, ki sestavljajo lastninsko pravico in mu nikoli ne bi mogla biti povrnjena. Ni bistveno, da neka nepremičnina ni nujno življenjskega pomena in da je s tem ogrožena eksistenca tretjega. Pomembno je, da bo s prodajo nepovratno izgubljena vrednost njegovega solastnega deleža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023402
KZ člen 111, 111/1, 111/1-4, 240, 240/1. ZKP člen 357, 357/4, 372, 372/1, 372/1-3, 383, 383/1.
časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - relativno zastaranje kazenskega pregona - uradni preizkus odločitve sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - nedopustnost kazenskega pregona - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin - zavrnitev obtožbe
V obravnavani zadevi je bilo potrebno uporabiti kazenski zakon, veljaven v času, ko naj bi bilo obdolžencu očitano kaznivo dejanje storjeno, torej upoštevati določilo člena 111/I-4 KZ, glede relativnega zastaranja kazenskega pregona, ki je v obravnavani zadevi nastopilo dne 11. 6. 2012. Tako je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo že pred odločitvijo sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, s čimer je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon iz člena 372/3 ZKP, kar je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti ob reševanju pritožbe obdolženega in kar uveljavljata tudi oba zagovornika.
OZ člen 13, 346, 349, 349/1, 355, 633, 633/1, 634. SZ-1 člen 68.
spor manjhne vrednosti - pritožbeni razlogi - načelo kontradiktornosti - trditveno in dokazno breme - zastaranje terjatve - gospodarska pogodba
Sanacijo prezračevalnih vodov med občasne terjatve iz določbe 355. člena OZ vsekakor ni mogoče uvrstiti. Materialnopravno je pravilna tudi izpodbijana odločitev, da konkretne terjatve ni mogoče uvrstiti v terjatve iz gospodarskih pogodb, zaradi česar ni mogoče uporabiti prvega odstavka 349. člena OZ in triletni zastaralni rok. Pravni posel v zvezi s sanacijo prezračevalnih vodov je bil z izvajalcem sklenjen v imenu etažnih lastnikov, kar pomeni, da so bili le-ti naročniki izvedbe posla. Ker v pravnem prometu glede skupnih delov v razmerju do tretjih nastopajo vsi etažni lastniki skupaj (68. člen SZ-1), je pravno nepomembno, kolikšne deleže imajo med etažnimi lastniki gospodarski subjekti in kolikšne fizične osebe, saj skupnost etažnih lastnikov ni mogoče uvrstiti med subjekte iz 13. člena OZ.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odjava iz zavarovanj – dodatek za delovno dobo
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe za določen čas. Tožena stranka je tožnika obvestila o prekinitvi delovnega razmerja in ga odjavila iz socialnih zavarovanj. Nato mu je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene spornega dne, ko je tožnik kot voznik tovornega vozila za toženo stranko opravljal delo v Avstriji. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik v času, ko je bila izredna odpoved podana, pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju. Takšno stališče je pravilno, saj delovnega razmerja, ki ne obstaja, ni mogoče odpovedati.
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do pokojnine, vendar brez upoštevanja podatkov o nadurnem delu v pokojninsko osnovo. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po
183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
dokazna ocena – razlogi sodbe – odločitev o stroških – nagrada za narok
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe jasno in nedvoumno zapisalo, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključuje, da tožena stranka sploh ni dokazala, da bi katerikoli sporni znesek iztoževane denarne terjatve plačala. To pa pomeni, da je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo izpodbijano sodbo in da zato sploh ne drži, da je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
stvarna pristojnost - razvrščanje zadev na oddelke - notranja organizacija sodišča
Pravilno je pritožbeno stališče, da je tožnica tožbo vložila pri stvarno pristojnem sodišču, to je pri Okrožnem sodišču v Celju, in da je naloga sodnega osebja v vložišču pravilno razvrstiti prejeto pisanje glede na notranje organizacijske enote sodišča. Ob dejstvu, da sta pravdni oddelek in gospodarski oddelek notranji organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Celju, da je tožeča stranka tožbo vložila na Okrožno sodišče v Celju, je bilo sodno osebje vložišča v skladu s pravili Sodnega reda dolžno prejeto tožbo pravilno razvrstiti glede na notranjo organizacijo okrožnega sodišča, vpisničar pa pravilno evidentirati to tožbo v ustrezen vpisnik, v primeru pomotnega vpisa pa pomotni vpis odpraviti v skladu s pravili Sodnega reda.