ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 286a, 286a/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, če stranka navede nova dejstva oziroma, predlaga nove dokaze v vlogi, vloženi v roku, ki ji ga je sodišče dalo v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ji je bila vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke, mora sodišče te navedbe oziroma dokaze upoštevati kot pravočasne, čeprav so bile podane po prvem naroku glavne obravnave. V takšnem primeru stranka ni dolžna izkazati, da novih dejstev oziroma dokazov predhodno (tj. najkasneje na prvem naroku glavne obravnave) ni mogla navesti oziroma predlagati. Takšno obveznost bi stranka v skladu s petim odstavkom 286.a člena ZPP imela le v primeru, če bi vlogo, v kateri bi navedla nova dejstva oziroma predlagala nove dokaze, podala po izteku s strani sodišča danega roka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo kot pravočasen upoštevati dokazni predlog za zaslišanje priče B.B., ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi znotraj danega roka po prvem naroku glavne obravnave, ne glede na to, ali je bil ta dokaz predlagan v zvezi z dejstvi, ki jih je tožena stranka navedla že v odgovoru na tožbo.
ZJU člen 69, 69/3. ZDR-1 člen 54, 54/11, 55. ZDR člen 53.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo
Tožnica je opravljala isto delo več kot dve leti, pri čemer je šlo za projektno delo le v manjšem delu cca. 20 %, saj je tožnica večino časa opravljala redno delo, to je v 80 %, in to ves čas zaposlitve od 1. 10. 2011 do 29. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogodbe o zaposlitvi niso bile sklenjene za čas trajanja projekta, tožnica pa je večino dela delala na rednem delu v višini 80 %. Zato je pravilno zaključilo, da so bile tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito in je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 5, 5/2, 10.
povračilo stroškov v zvezi z delom - potni stroški
V pogodbi o izobraževanju je bila določena obveznost tožene stranke, da tožniku izplača stroške prevoza na izobraževanje in z izobraževanja skladno z Aneksom h KPND. Tožnik je bil napoten na izobraževanje, uporaba avtomobila in s tem povrnitev kilometrine za prevoz na izobraževanje in z izobraževanja pa je bila tožniku odobrena s strani nadrejenega. Tožena stranka je tožniku na relaciji od bivališča do kraja izobraževanja kilometrino izplačala v višini stroškov prevoza na delo in z dela (v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženih 177,39 km v eno smer). V konkretnem primeru ni šlo za povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v smislu drugega odstavka 5. člena Aneksa, temveč je bil tožnik napoten na izobraževanje z lastnim prevoznim sredstvom, zato mu pripada kilometrina v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, skladno z 10. členom Aneksa h KPND, ki med drugim določa uporabo lastnega avtomobila v službene namene le na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti in da znaša kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene 18 % neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevožen kilometer.
ZŠtip-1 člen 21, 22, 24. Pravilnik o sofinanciranju državnih tekmovanj člen 6.
Zoisova štipendija - srebrno priznanje
Ker tožnik srebrni priznanji iz matematike in zgodovine ni prejel za tekmovanje na državni stopnji, njegovega dosežka ni mogoče opredeliti kot izjemnega v smislu 24. člena ZŠtip-1. Zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje Zoisove štipendije in je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje te pravice utemeljeno zavrnilo.
zakonske zamudne obresti, zapadle po začetku stečajnega postopka - opustitev prijave terjatve - poplačilo upnikov - informativni dokaz z zaslišanjem stečajnega upravitelja
Da začetek stečaja ne vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti (v smislu, da bi te prenehale teči), izhaja že iz določbe 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker terjatev iz naslova naknadno (po začetku stečaja nad glavnim dolžnikom) nateklih zamudnih obresti, v trenutku prijave terjatev še ni obstajala, zaradi neprijave tudi ni mogla prenehati (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/2, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - bolezen - poklicna bolezen - sprememba predpisa
Ker je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do invalidnine že veljal ZPIZ-2, je pravna podlaga podana v tem zakonu. Zato se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ZPIZ/92 (ki je prenehal veljati že 31. 12. 1999), 143. člen ZPIZ-1 pa je uporaben le v toliko, kolikor se na to določbo sklicuje prehodna in končna določba 403. člena ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker pri tožniku vzrok obolenja hrbtenice in ugotovljene telesne okvare (lažja funkcijska okvara druge ledvice) ni poklicna bolezen, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine.
ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/7, 224, 224/1. ZST-1 člen 34a, 34a/3.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – vročilnica – obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi – prepozen ugovor – zavrženje ugovora
Relevantno v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog kot prepoznega je le, ali so ugotovitve sodišča o prepozno vloženem ugovoru pravilne.
V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi. Institut pravnomočnosti je ustavna kategorija in zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Z izpodbijanima upravnima odločbama o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj je poseženo v pravnomočno urejeno razmerje, za kar ni zakonite podlage. Ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve je mogoča izključno za naprej, in ne za nazaj. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 184, 185, 185/2. ZDSS-1 člen 73.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec štel kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo kot prepozno zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo uveljavljal priznanje pravice do invalidske pokojnine, o tej pravici pa ni bilo odločeno z dokončno odločbo, niti ni bil speljan celoten upravni postopek, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (75. člen v zvezi s 63. členom ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in da mu je toženec priznal pravico do starostne pokojnine v pravilni višini.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za pravilni in zakoniti odločbi, s katerima je toženec ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Z dnem, ko je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine, niso več izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo na podlagi šestega odstavka 126. člena ZPIZ-2.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP-UPB8 člen 305, 305/1, 370, 371, 371/5. ZZK-1 člen 18.
ločitvene pravice v stečajnem postopku - maksimalna hipoteka - vrstni red poplačila terjatev - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve
O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.
stvarna pristojnost - razvrščanje zadev na oddelke - notranja organizacija sodišča
Pravilno je pritožbeno stališče, da je tožnica tožbo vložila pri stvarno pristojnem sodišču, to je pri Okrožnem sodišču v Celju, in da je naloga sodnega osebja v vložišču pravilno razvrstiti prejeto pisanje glede na notranje organizacijske enote sodišča. Ob dejstvu, da sta pravdni oddelek in gospodarski oddelek notranji organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Celju, da je tožeča stranka tožbo vložila na Okrožno sodišče v Celju, je bilo sodno osebje vložišča v skladu s pravili Sodnega reda dolžno prejeto tožbo pravilno razvrstiti glede na notranjo organizacijo okrožnega sodišča, vpisničar pa pravilno evidentirati to tožbo v ustrezen vpisnik, v primeru pomotnega vpisa pa pomotni vpis odpraviti v skladu s pravili Sodnega reda.
URS člen 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
pritožbeni razlogi - ločenost pritožbenih razlogov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - razlogi za odločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - konkretizacija kršitev v pritožbi - pravica do izvajanja dokazov v lastno korist - zavrnitev dokaznega predloga - obseg pritožbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca - pritožba zaradi odločbe o kazenski sankciji
Razmejitev med pritožbenimi razlogi, konkretno med bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja iz 373. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami) zagotovila pravico do dela na delovnem mestu s priznanimi omejitvami skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tem je upoštevala določila ZDR oz. ZDR-1 glede varstva invalidov ter posledično tožnika tudi ni obravnavala diskriminatorno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu OZ namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih, saj gramatikalna razlaga 255. člena OZ drugačnega zaključka ne dopušča. Glede na zgoraj obrazložen namen instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki zagotavlja varstvo le upnikom zapadlih denarnih terjatev, ne pa tudi nedenarnih terjatev in glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 5. 10. 2016 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z zahtevkom tožeče stranke na izpodbijanje pravnih dejanj prvotožene stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve na vračilo kupnine, je ob pravilni uporabi materialnega prava (t.j. 255. člena OZ) materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazala, da ji bo zoper toženi stranki nastala vtoževana terjatev iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi uveljavitve njene nedenarne terjatve na izstavitev zk listine in da je zato izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ, zmoten.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do pokojnine, vendar brez upoštevanja podatkov o nadurnem delu v pokojninsko osnovo. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po
183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.