DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086746
ZZZDR člen 102. ZNP člen 37. ZPP člen 421, 421/4. ZIZ člen 272.
razmerja med starši in otroki – stiki z otrokom – predlog za spremembo stikov – začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna ukinitev stikov – zavračanje stikov – otrokova korist – spremenjene razmere – pravica do stikov
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Pri uresničevanju pravice do stikov sta zato starša zavezana k obojestranskemu lojalnemu obnašanju. Tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar drugemu od staršev otežuje stike, vključno s takim vplivanjem na otroka, ki povzroči njegov odpor proti stikom. Dolžan je tudi aktivno ravnati. V okviru svoje vzgojne naloge mora poskušati odpraviti pri otroku morebitni psihični odpor proti stikom oziroma vzpostaviti pri otroku ustrezen (pozitiven) odnos do stikov.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016866
ZDR člen 177, 177/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka kot delodajalec od toženca (delavca) uveljavljala plačilo odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom, ko je toženec po zaključenem pranju kamiona (kot voznik je bil zadolžen tudi za čiščenje kamiona) speljeval iz avtopralnice tožeče stranke, se s kamionom zaletel v izhodna vrata in jih poškodoval. Sodišče prve stopnje ni natančno raziskalo obsega škode, ki naj bi izvirala iz toženčevega ravnanja spornega dne. Sodišče je sicer navedlo predložene in plačane račune za popravilo vrat, kar pa še ne daje podlage za ugotovitev, da je bila s tem krita ravno škoda, izvirajoča iz škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je celotna škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka, v vzročni zvezi s toženčevim ravnanjem, kar je imelo za posledico ugoditev celotni višini odškodninskega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v I. točki izreka glede prisojene odškodnine, posledično pa tudi v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZFPPIPP-UPB8 člen 305, 305/1, 370, 371, 371/5. ZZK-1 člen 18.
ločitvene pravice v stečajnem postopku - maksimalna hipoteka - vrstni red poplačila terjatev - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve
O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.
stroški upravljanja in obratovanja – etažna lastnina – razmerja med etažnimi lastniki – določitev solastniškega deleža – ključ delitve – pogodba o medsebojnih razmerjih – bremena skupne stvari
Če pogodbe o medsebojnih razmerjih ni, je rešitev enostavna. Za medsebojna razmerja med etažnimi lastniki se uporabljajo zakonske določbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo ugotoviti, kakšen je ključ delitve, ki ga določa SPZ. In ker je ugotovilo, da ta odstopa od uporabljenega oziroma zatrjevanega (saj bruto površine niso parametri, ki jih za določitev solastniškega deleža v (dejanski) etažni lastnini določa 106. člen SPZ), je nadalje pravilno zaključilo tudi, da zahtevku (po višini) ni mogoče ugoditi.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 286a, 286a/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, če stranka navede nova dejstva oziroma, predlaga nove dokaze v vlogi, vloženi v roku, ki ji ga je sodišče dalo v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ji je bila vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke, mora sodišče te navedbe oziroma dokaze upoštevati kot pravočasne, čeprav so bile podane po prvem naroku glavne obravnave. V takšnem primeru stranka ni dolžna izkazati, da novih dejstev oziroma dokazov predhodno (tj. najkasneje na prvem naroku glavne obravnave) ni mogla navesti oziroma predlagati. Takšno obveznost bi stranka v skladu s petim odstavkom 286.a člena ZPP imela le v primeru, če bi vlogo, v kateri bi navedla nova dejstva oziroma predlagala nove dokaze, podala po izteku s strani sodišča danega roka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo kot pravočasen upoštevati dokazni predlog za zaslišanje priče B.B., ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi znotraj danega roka po prvem naroku glavne obravnave, ne glede na to, ali je bil ta dokaz predlagan v zvezi z dejstvi, ki jih je tožena stranka navedla že v odgovoru na tožbo.
dolžnost preživljanja otrok – preživnina za mladoletnega otroka - višina preživnine – pridobitne zmožnosti staršev – porazdelitev preživninskega bremena – strošek kredita – gorivo – internet – stroški postopka
Upoštevati je treba ne le dejanske materialne in pridobitne sposobnosti roditeljev, ampak tudi potencialne dohodke, ki bi jih s svojimi sposobnostmi lahko pridobili, pa jih morda ne. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da bi sodišče moralo preživnino odmeriti glede na dejansko stanje v času odmere. Prav tako velja poudariti, da imajo preživninske obveznosti prednost pred ostalimi poslovnimi obveznostmi, zaradi česar se odplačevanje kredita ne upošteva pri izračunu zmožnosti preživninskega zavezanca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnik zahteval, da se izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi kot nezakonita razveljavi. Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi, ki jo je dal toženi stranki in ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je dala tožena stranka, nična. Tožnik je na prvem naroku za glavno obravnavo tožbeni zahtevek razširil in uveljavljal še nezakonitost te redne odpovedi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložen po izteku 30-dnevnega roka iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je tožbo v tem delu utemeljeno zavrglo.
Ker tožnik ni dokazal, da je toženi stranki redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka, ni nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0060490
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 236, 287, 287/2, 410, 411. Sodni red (1995) člen 160, 162, 166.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - stiki med starši in otroki - pravica do družinskega življenja - začasna prepoved stikov - sum spolne zlorabe - obseg stikov - spremenjene okoliščine - mnenje otroka - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje - predodelitev zadeve drugemu sodniku - očitek storitve kaznivega dejanja - način izvajanja stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD
Izvedenca sta opravila osebne preglede preiskovancev (pravdnih strank in njunega otroka), medtem ko je D. D. črpal zgolj iz pisne dokumentacije. Da bi zapiski sodnih izvedencev lahko nadomestili osebni stik ter bi bil D. D. v enakem spoznavnem položaju kot izvedenca, ker je prebral njune zapiske o razgovorih s preiskovanci, enostavno ne drži, saj je splošno znano, da pisno gradivo ne more nadomestiti osebnega stika. Če bi ne bilo takó, izvedenci (psihologi in psihiatri) pregledov in razgovorov ne bi opravljali, pa to storijo vedno, razen v res posebnih okoliščinah.
Ob tehtanju primerne oblike izvajanja stika in zaščite otrokove koristi pritožbeno sodišče zaključuje, da bistveno večja škoda grozi, če bi se stik še nadalje izvajal pod nadzorom CSD, od tiste, ki lahko nastane A., če se stik izvaja (v enakem obsegu – več v nadaljevanju) brez nadzora.
Izvajanje stikov pod nadzorom CSD je lahko primerna oblika izvajanja stikov v različnih situacijah. Tako bo npr. taka oblika na mestu v primerih konkretne ogroženosti ali (verjetno izkazanega ali celo že dokazanega) psiho-fizičnega nasilja (sum spolne zlorabe, pretepanje, alkoholizem in druge odvisnosti …). V smislu pomoči staršem pri izvajanju stika je nadzor CSD dobrodošla oblika izvajanja stika tudi tedaj, kadar je roditelj nesposoben ali manj zmožen samostojno izvajati stik (npr. v primeru duševnih bolezni, duševne motnje ali duševne manj razvitosti roditelja …). Prav tako se stiki pod nadzorom CSD lahko izvajajo kot prehodno obdobje, kadar gre npr. za ponovno vzpostavitev stikov po daljši prekinitvi, kar služi temu, da otrok in roditelj skrhano/pretrgano vez ponovno vzpostavita do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata. Pritožbeno sodišče z naštetimi primeri ni nujno izčrpalo vseh situacij, ko je stik pod nadzorom CSD možen/dopusten, je pa nujno, da ima nadzor nek smisel oziroma cilj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSM0023177
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih ter gospodarskih zadevah člen 7, 7-2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 22, 22/1, 22/2.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana ali predstavlja posredno posledico škodnega dogodka, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodnim pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkih in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
ZJU člen 69, 69/3. ZDR-1 člen 54, 54/11, 55. ZDR člen 53.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo
Tožnica je opravljala isto delo več kot dve leti, pri čemer je šlo za projektno delo le v manjšem delu cca. 20 %, saj je tožnica večino časa opravljala redno delo, to je v 80 %, in to ves čas zaposlitve od 1. 10. 2011 do 29. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogodbe o zaposlitvi niso bile sklenjene za čas trajanja projekta, tožnica pa je večino dela delala na rednem delu v višini 80 %. Zato je pravilno zaključilo, da so bile tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito in je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.
USTAVNO PRAVO – VARSTVO OSEBNIH PODATKOV – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086202
URS člen 38, 38/1. KZ-1 člen 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 148, 148/1, 149, 149/2. ZNPPol člen 125, 125-14, 126, 128, 128/1, 128/1-2. ZPol člen 63, 64.
kazniva dejanja zoper premoženje – tatvina – velika tatvina – nedovoljeni dokazi – izločitev dokazov – evidenca daktiloskopiranih oseb – hramba podatkov v evidenci – poročilo o preiskavi z mnenjem NFL – roki hrambe osebnih podatkov – pravica do informacijske zasebnosti – razlogi za sum – policijska pooblastila v predkazenskem postopku – izločitev oseb kot osumljencev kaznivega dejanja – zavrnitev pritožbe
Situacijo, ko policija določeno osebo sprva obravnava kot osumljenca kaznivega dejanja, nato pa vloži kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, je v kontekstu druge alineje prvega odstavka 128. člena ZNPPol potrebno obravnavati smiselno enako kot ustavitev policijske preiskave oziroma zavrženje kazenske ovadbe zoper specifičnega osumljenca.
Na podlagi prvega odstavka 148. člena ZKP in drugega odstavka 149. člena ZKP bi smela policija obdolžencu upravičeno odvzeti prstne odtise tako v predkazenskem postopku glede drugega kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, kot v predkazenskem postopku v predmetni zadevi, kjer so razlogi za sum, da je storilec kaznivega dejanja, obstajali že na podlagi drugih neodvisnih dejstev. Hramba že pred tem pridobljenih odtisov papilarnih linij zato ni nezakonita.
ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa tarifna številka 27, 27/7.
izvršilni stroški - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - odvetniška tarifa - obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Predlog za nadaljevanje izvršbe, s katerim upnik tekom izvršilnega postopka predlaga razširitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, predstavlja drugo obrazloženo vlogo v izvršilnem postopku skladno s tarifno številko 27/7 Odvetniške tarife.
delna pokojnina - predčasna pokojnina - starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa
Tožnica je dopolnila 58 let in 9 mesecev starosti ter 39 let, 3 mesece in 1 dan pokojninske dobe, vendar od tega le 33 let, 10 mesecev in 1 dan pokojninske dobe brez dokupa. S tem je izpolnila pogoje iz 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do predčasne pokojnine, ne pa tudi pogojev iz 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zaradi neugodnih demografskih gibanj, neugodnega razmerja med številom aktivnih zavarovancev in upokojencev ter finančne vzdržnosti pokojninske blagajne ZPIZ-2 zaostruje pogoje starostnega upokojevanja. Starost je dvignjena na 65 let, oziroma 60 let pri dolgotrajno aktivnih zavarovancih, ko dopolnijo najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
V obravnavanem primeru je tožnik s tožbo uveljavljal priznanje pravice do invalidske pokojnine, o tej pravici pa ni bilo odločeno z dokončno odločbo, niti ni bil speljan celoten upravni postopek, zato je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo (75. člen v zvezi s 63. členom ZDSS-1).
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in da mu je toženec priznal pravico do starostne pokojnine v pravilni višini.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za pravilni in zakoniti odločbi, s katerima je toženec ustavil izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Z dnem, ko je tožnik pridobil pravico do starostne pokojnine, niso več izpolnjeni pogoji za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo na podlagi šestega odstavka 126. člena ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/2, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - bolezen - poklicna bolezen - sprememba predpisa
Ker je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do invalidnine že veljal ZPIZ-2, je pravna podlaga podana v tem zakonu. Zato se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ZPIZ/92 (ki je prenehal veljati že 31. 12. 1999), 143. člen ZPIZ-1 pa je uporaben le v toliko, kolikor se na to določbo sklicuje prehodna in končna določba 403. člena ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker pri tožniku vzrok obolenja hrbtenice in ugotovljene telesne okvare (lažja funkcijska okvara druge ledvice) ni poklicna bolezen, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (od 1975 do 1981 in od 1982 do 1992) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0078112
ZST-1 člen 12. ZPP člen 108, 108/5.
pravna oseba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - zavrženje predloga - začetek postopka osebnega stečaja
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je pomembno le, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje omenjenega predloga.
Izrek sodbe, po katerem se pri izreku enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove oziroma združevanja kazni po vsega dveh sodbah ne upošteva sodba v zadevi A (že upoštevana pri izreku enotne kazni po drugi, prej pravnomočni sodbi), ni razumljiv niti izvršljiv, saj kazni po sodbi v zadevi A, ki je izgubila svojo samostojnost, ni mogoče združevati s kaznijo po sodbi v zadevi B, že pojmovno pa prav tako ni mogoče (več) izreči nobene enotne kazni.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/5, 54, 54/1, 54/1-3. ZZZDR člen 12.
vdovska pokojnina - del vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost
Zunajzakonska skupnost mora navzven kazati lastnosti in okoliščine, ki dokazujejo skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost in soodvisnost, vse s predpostavko notranjega čustvenega razmerja. Temeljiti mora na svobodni odločitvi o skupnem življenju, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Od zakonske zveze jo loči le pomanjkanje obličnosti za njen nastanek in za prenehanje ter odsotnost formalnih potrdil o takšnih pravnih dejstvih. Ker med tožnico in pokojnim zavarovancem ni bilo ne ekonomske skupnosti ne čustvene navezanosti, temveč je za njega skrbela na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, med njima ni bilo zunajzakonske skupnosti. Tožbeni zahtevek na priznanje dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu je zato neutemeljen.