ZFPPIPP-UPB8 člen 305, 305/1, 370, 371, 371/5. ZZK-1 člen 18.
ločitvene pravice v stečajnem postopku - maksimalna hipoteka - vrstni red poplačila terjatev - poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve
O vrstnem redu poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico na določenem premoženju, se sploh ne odloča v pravdi v okviru zahtevka po prvem odstavku 305. člena ZFPPIPP, temveč gre za vprašanje, o katerem se odloča v samem stečajnem postopku v okviru razdelitve posebne razdelitvene mase.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (od 1975 do 1981 in od 1982 do 1992) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0078112
ZST-1 člen 12. ZPP člen 108, 108/5.
pravna oseba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - zavrženje predloga - začetek postopka osebnega stečaja
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je pomembno le, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje omenjenega predloga.
zakonske zamudne obresti, zapadle po začetku stečajnega postopka - opustitev prijave terjatve - poplačilo upnikov - informativni dokaz z zaslišanjem stečajnega upravitelja
Da začetek stečaja ne vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti (v smislu, da bi te prenehale teči), izhaja že iz določbe 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker terjatev iz naslova naknadno (po začetku stečaja nad glavnim dolžnikom) nateklih zamudnih obresti, v trenutku prijave terjatev še ni obstajala, zaradi neprijave tudi ni mogla prenehati (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
pritožba zoper odločitev o stroških - uspeh v pravdi - vrednost spornega predmeta - izločitvena pravica - ugotovitveni zahtevek
Tožeča stranka je v tem postopku uveljavlala dva zahtevka, za oba je kot seštevek vrednosti (v smislu 41. člena ZPP) navedla vrednost 5.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče očitno ni ocenilo, da bi lahko postavljena vrednost spornega predmeta odpirala vprašanje glede pravice do revizije ali glede stvarne pristojnosti sodišča, zaradi česar vanjo ni poseglo v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP. Glede vrednosti spornega predmeta pa tudi tožena stranka med postopkom ni uveljavljala svoje pravice zahtevati preizkus pravilnosti.
stroški upravljanja in obratovanja – etažna lastnina – razmerja med etažnimi lastniki – določitev solastniškega deleža – ključ delitve – pogodba o medsebojnih razmerjih – bremena skupne stvari
Če pogodbe o medsebojnih razmerjih ni, je rešitev enostavna. Za medsebojna razmerja med etažnimi lastniki se uporabljajo zakonske določbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo ugotoviti, kakšen je ključ delitve, ki ga določa SPZ. In ker je ugotovilo, da ta odstopa od uporabljenega oziroma zatrjevanega (saj bruto površine niso parametri, ki jih za določitev solastniškega deleža v (dejanski) etažni lastnini določa 106. člen SPZ), je nadalje pravilno zaključilo tudi, da zahtevku (po višini) ni mogoče ugoditi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
pogodba o štipendiranju – vračilo izplačanih sredstev – ustrezna zaposlitev
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec C. d. o. o. ponudil tožencu, ni bila ustrezna oziroma skladna s sklenjeno pogodbo o štipendiranju. Iz 14. člena te pogodbe namreč izhaja, da se delodajalec zavezuje, da bo po zaključku izobraževanja štipendista z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom vsaj za toliko časa, kolikor je trajalo štipendijsko razmerje. Delodajalec je tožencu ponudil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 15 mesecev, torej za čas, krajši od časa trajanja štipendijskega razmerja, tako da že zato ni mogoče govoriti o tem, da bi svoje obveznosti iz navedene pogodbe o štipendiranju izpolnil, zaradi česar je toženec skladno z drugim odstavkom 15. člena pogodbe o štipendiranju prost vseh pogodbenih obveznosti in ima pravico do zaposlitve po lastni izbiri.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker jo je tožena stranka vročila tožniku (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje z vročitvijo) šele potem, ko je že pričela učinkovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik podal toženi stranki na podlagi 111. člena ZDR-1. Ker je tožnikova pogodba o zaposlitvi prenehala veljati na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni mogla več pravnoveljavno odpovedati z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 92, 92/1, 116, 116/3, 131, 131/4, 200, 200/4. ZS člen 109.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - neizkoriščen letni dopust - plačilo odškodnine - regres za letni dopust - sorazmerni del
Ker tožnik pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena pri drugem delodajalcu, ni podpisal, je ohranil pravico do izplačila odpravnine pri toženi stranki zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, saj tožnik te pravice ni izgubil.
Glede na to, da je tožniku delovno razmerje prenehalo šele 4. 7. 2014, do tega dne pa je tožnik pri toženi stranki ohranil vse pravice, obveznosti in odgovornosti iz sicer že odpovedane pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik zaradi bolniškega staleža v obdobju od 4. 1. 2014 do 4. 7. 2014 13 dni letnega dopusta za leto 2014 iz objektivnih razlogov ni mogel izkoristiti. Glede na to je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno prisodilo vtoževano odškodnino za neizkoriščen letni dopust.
Ker je tožnik pridobil tudi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2014, mu je s tem pripadala tudi pravica do sorazmernega dela regresa za letni dopust (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožniku povsem pravilno prisodilo tudi vtoževani znesek iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023249
KZ-1 člen 62. ZKP člen 285a, 285a/3, 285a/3-4, 285d, 285d/2. ZNPPol člen 4, 6. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
pravočasnost predloga za izločitev dokazov - pravočasnost dokaznih predlogov - zakonitost hišne preiskave - konoplja kot prepovedana droga - rok za preklic pogojne obsodbe
Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po izdaji izpodbijane sodbe in preden je bil spis predložen pritožbenemu sodišču v odločanje o utemeljenosti pritožbe zagovornice, potekel zakonski rok iz prvega odstavka 62. člena KZ-1B za preklic pogojne obsodbe. V nastalem procesnem položaju ni več podlage za preklic pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena KZ-1B odpravilo tako, da je razveljavilo odločbo o preklicu navedene pogojne obsodbe in odločbo o izreku enotne kazni, obdolženemu pa kazen, določeno v kazni, ki je bila obdolženemu določena s sodbo II K 27105/2015 z dne 15. 6. 2016, na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1, izreklo.
odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha – potrebni stroški
Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.
izvenzakonska skupnost - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje izvenzakonske skupnosti
Sodna odločba tožniku o prepovedi približevanja toženki pomeni, da so bili preseženi okviri nesoglasja in prepirov, kot sestavnega dela življenjske skupnosti med dvema osebama in da upoštevaje še dejstvo, da je toženka v tem času zamenjala ključavnico na vhodnih vratih stanovanja na P., je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni imela več namena nadaljevati njune partnerske zveze, da toženka torej ni imela več volje nadaljevati partnerske zveze s tožnikom. Pogoj za obstoj izvenzakonske skupnosti pa je tudi svobodna volja obeh partnerjev za skupno življenje. Pravilen in prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik z vložitvijo tožbe 21. 11. 2006 zoper toženko jasno izrazil stališče o koncu partnerske zveze. Torej je tudi tožnik izkazal svojo voljo, da skupnega življenja s toženko ne nadaljuje. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je njuno skupno življenje izpolnjevalo pogoje za obstoj izvenzakonske skupnosti od decembra 2006 do 16. 4. 2009, ker je le v tem obdobju njunega skupnega življenja izpolnjen bistven pogoj izvenzakonske skupnosti, to je dalj časa trajajoče skupno življenje partnerjev.
odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - steklena vrata
Solastnik poslovne stavbe je odgovoren za škodo, ki bi jo lahko preprečil, če bi poskrbel, da bi bila steklena vrata pravilno vzdrževana.
Odgovornost je solidarna, saj ni odvisna od solastninskega deleža.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023473
KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje zatajitve - neupravičena raba predmeta leasinga - razveza pogodbe zaradi neplačevanja obrokov leasinga - odtujitev predmetov leasinga kot zatajitev - pogojna obsodba s posebnim pogojem - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca
Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženi v septembru 2013 protipravno prilastil motorno kolo, osebno vozilo in servisno prikolico, ki so mu bili zaupani na podlagi pogodb o finančnem leasingu na način, da na zahtevo pooblaščenca V. 16. 9. 2013, da vrne predmete leasinga, predmetov ni predal oziroma vrnil lastnici le teh, ampak je z njimi na zunaj razpolagal, kot da so njegova last. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na takšen opis pravilno pravno presodilo, da je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo in da ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Protipravnost ravnanja obdolženega, to je izgubo pravice rabe predmetov leasinga obtožba in sodba sodišča prve stopnje ne vežeta na razdrtje leasing pogodb, kot navaja pritožba, ampak na poziv leasingodajalca obdolženemu kot leasingojemalcu, da vrne vozila. Kršitev pogodbenih obveznosti po teh pogodbah obdolženemu ni dovoljevalo uporabe predmetov leasinga še naprej.
Tožena stranka je pravilno odločila, da se tožnici vdovska pokojnina začne izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej od 1. 11. 2014 dalje, saj je vlogo za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine vložila 15. 10. 2014. Posledično je bilo ustavljeno izplačevanje njene starostne pokojnine z 31. 10. 2014. ZPIZ-2 namreč v prvem odstavku 109. člena določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pravica do izbrane pokojnine pripada zavarovancu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve (tretji odstavek 109. člena). Tožnica je bila tako do 31. 10. 2014 upravičena do izplačevanja njene starostne pokojnine, od 1. 11. 2014 dalje pa se ji izplačuje vdovska pokojnina.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami) zagotovila pravico do dela na delovnem mestu s priznanimi omejitvami skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pri tem je upoštevala določila ZDR oz. ZDR-1 glede varstva invalidov ter posledično tožnika tudi ni obravnavala diskriminatorno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7, 267, 267/2. ZDSS-1 člen 63.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec obravnaval kot predlog za obnovo postopka in jo zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
plačilo vrtca - materialni položaj - zunajzakonski parter
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je v tožničinem primeru do prenehanja zunajzakonske skupnosti prišlo najkasneje v sredini leta 2010 in zato bivšega tožničinega zunajzakonskega partnerja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja. Zato je sodišče prve stopnje odločbo v tem delu utemeljeno utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje, torej da v novem postopku določi višino plačila za program vrtca.