DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0016866
ZDR člen 177, 177/1. OZ člen 131, 131/1.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delavca - zmotna uporaba materialnega prava - višina odškodnine
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka kot delodajalec od toženca (delavca) uveljavljala plačilo odškodnine v zvezi s škodnim dogodkom, ko je toženec po zaključenem pranju kamiona (kot voznik je bil zadolžen tudi za čiščenje kamiona) speljeval iz avtopralnice tožeče stranke, se s kamionom zaletel v izhodna vrata in jih poškodoval. Sodišče prve stopnje ni natančno raziskalo obsega škode, ki naj bi izvirala iz toženčevega ravnanja spornega dne. Sodišče je sicer navedlo predložene in plačane račune za popravilo vrat, kar pa še ne daje podlage za ugotovitev, da je bila s tem krita ravno škoda, izvirajoča iz škodnega dogodka. Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da je celotna škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka, v vzročni zvezi s toženčevim ravnanjem, kar je imelo za posledico ugoditev celotni višini odškodninskega zahtevka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo v I. točki izreka glede prisojene odškodnine, posledično pa tudi v III. točki izreka glede odločitve o stroških postopka, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
stvarna pristojnost - razvrščanje zadev na oddelke - notranja organizacija sodišča
Pravilno je pritožbeno stališče, da je tožnica tožbo vložila pri stvarno pristojnem sodišču, to je pri Okrožnem sodišču v Celju, in da je naloga sodnega osebja v vložišču pravilno razvrstiti prejeto pisanje glede na notranje organizacijske enote sodišča. Ob dejstvu, da sta pravdni oddelek in gospodarski oddelek notranji organizacijski enoti Okrožnega sodišča v Celju, da je tožeča stranka tožbo vložila na Okrožno sodišče v Celju, je bilo sodno osebje vložišča v skladu s pravili Sodnega reda dolžno prejeto tožbo pravilno razvrstiti glede na notranjo organizacijo okrožnega sodišča, vpisničar pa pravilno evidentirati to tožbo v ustrezen vpisnik, v primeru pomotnega vpisa pa pomotni vpis odpraviti v skladu s pravili Sodnega reda.
odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha – potrebni stroški
Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.
ZPIZ-2 člen 183. ZUP člen 7. ZDSS-1 člen 63. ZPP člen 184, 185, 185/2. ZDSS-1 člen 73.
neprava obnova postopka - nova odmera pokojnine
Tožniku je bila že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Vlogo za vštevanje nadur v pokojninsko osnovo je toženec štel kot pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo in jo kot prepozno zavrgel. Ker vloge ni štel za predlog za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, po katerem lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Odločiti bo potrebno, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo in razveljavitev pravnomočne odločbe po 183. členu ZPIZ-2 oziroma za izdajo nove odločbe o odmeri pokojnine z vštevanjem plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023249
KZ-1 člen 62. ZKP člen 285a, 285a/3, 285a/3-4, 285d, 285d/2. ZNPPol člen 4, 6. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
pravočasnost predloga za izločitev dokazov - pravočasnost dokaznih predlogov - zakonitost hišne preiskave - konoplja kot prepovedana droga - rok za preklic pogojne obsodbe
Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po izdaji izpodbijane sodbe in preden je bil spis predložen pritožbenemu sodišču v odločanje o utemeljenosti pritožbe zagovornice, potekel zakonski rok iz prvega odstavka 62. člena KZ-1B za preklic pogojne obsodbe. V nastalem procesnem položaju ni več podlage za preklic pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena KZ-1B odpravilo tako, da je razveljavilo odločbo o preklicu navedene pogojne obsodbe in odločbo o izreku enotne kazni, obdolženemu pa kazen, določeno v kazni, ki je bila obdolženemu določena s sodbo II K 27105/2015 z dne 15. 6. 2016, na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1, izreklo.
zavrženje tožbe – zavod – izbira kandidata – direktor zavoda
Vprašanje, ali so obstajali zakonski in statutarni pogoji za to, da je tožena stranka oziroma njen Programski svet lahko imenovala B., se nanaša na vsebinsko pravilnost tega sklepa oziroma njegovo skladnost s statutom. To bi delovno sodišče lahko presojalo le, če bi bilo za to pristojno. Ker po ZZ tožnica sodnega varstva zoper sklep o imenovanju B. nima, za odločanje o njeni tožbi ne obstaja sodna pristojnost in je tako tožbo treba zavreči in se je ne sme obravnavati po vsebini.
ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/5. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/6, 3, 4, 4/3, 5.
delovna uspešnost – letna ocena
Standard obrazloženosti ocene dobro, ki pomeni delo v skladu s pričakovanji (šesti odstavek 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede), je nižji od standarda obrazloženosti nižjih (zadovoljivo oziroma nezadovoljivo) oziroma višjih (odlično oziroma zelo dobro) ocen. Ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, saj ima javni uslužbenec možnost zahtevati preizkus ocene še pred komisijo. Od delodajalca se zato zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, pri čemer pa ne zadostuje le prepis definicije posamezne ocene, kot izhaja iz zakonodaje. Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi še v sodnem postopku.
Zmotno je stališče pritožbe, da komisija za preizkus ocene nima pristojnosti na novo ocenjevati delovne uspešnosti oziroma drugače oceniti javnega uslužbenca. Peti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da jo bodisi spremeni, bodisi potrdi (meritorna odločitev), ne pa, da razveljavi odločitev odgovorne osebe in vrne zadevo v ponovno odločanje.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po 255. členu OZ namenjen uveljavljanju zapadlih denarnih terjatev upnika, ne pa tudi nedenarnih, saj gramatikalna razlaga 255. člena OZ drugačnega zaključka ne dopušča. Glede na zgoraj obrazložen namen instituta izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ki zagotavlja varstvo le upnikom zapadlih denarnih terjatev, ne pa tudi nedenarnih terjatev in glede na to, da je sodišče prve stopnje že v sklepu z dne 5. 10. 2016 zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z zahtevkom tožeče stranke na izpodbijanje pravnih dejanj prvotožene stranke zaradi uveljavitve njene denarne terjatve na vračilo kupnine, je ob pravilni uporabi materialnega prava (t.j. 255. člena OZ) materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe verjetno izkazala, da ji bo zoper toženi stranki nastala vtoževana terjatev iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zaradi uveljavitve njene nedenarne terjatve na izstavitev zk listine in da je zato izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272. člena ZIZ, zmoten.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonitost odpovedi
Ker je tožena stranka tožnico sama nagnala z dela in ji hkrati rekla, da naj se ne vrača več, tožnica ni bila dolžna delodajalca obvestiti o razlogu svoje odsotnosti, saj je delodajalec za razlog vedel. Zato njena odsotnost z dela ni neopravičena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odpovedni razlog iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1 ni utemeljen, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana iz neutemeljenega razloga pa ni zakonita.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34. ZUP člen 7, 125, 126, 127, 127/2.
otroški dodatek - začetek priznanja pravice - vložitev vloge
Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZUPJS denarni prejemki iz 5. člena tega zakona, med katere sodi tudi otroški dodatek, pripadajo upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Na podlagi vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, vložene 28. 3. 2013, je toženec otroški dodatek pravilno priznal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, to je od 1. 4. 2013 dalje.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3. ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev. Izvajanje vodstvenih pravic na način ali z namenom, da se podrejeno osebo izolira, poniža, izključi, degradira ali drugače trpinči, pomeni zlorabo teh pravic in ni dopustno. Zato tudi ugotovitev, da neko posamezno ravnanje ni bilo protipravno oziroma nezakonito, samo po sebi ne zadostuje. Bistveno je, da sodišče ne sme presojati vsakega od dogodkov oziroma ravnanj posebej in za vsakega posebej ugotavljati, da ne more predstavljati trpinčenja, saj posamezen dogodek oziroma ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja, pač pa to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj. Presoje vseh ravnanj, ki jih tožnica navaja, kot celote, pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
zakonske zamudne obresti, zapadle po začetku stečajnega postopka - opustitev prijave terjatve - poplačilo upnikov - informativni dokaz z zaslišanjem stečajnega upravitelja
Da začetek stečaja ne vpliva na tek zakonskih zamudnih obresti (v smislu, da bi te prenehale teči), izhaja že iz določbe 256. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker terjatev iz naslova naknadno (po začetku stečaja nad glavnim dolžnikom) nateklih zamudnih obresti, v trenutku prijave terjatev še ni obstajala, zaradi neprijave tudi ni mogla prenehati (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 286a, 286a/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga
V primeru, če stranka navede nova dejstva oziroma, predlaga nove dokaze v vlogi, vloženi v roku, ki ji ga je sodišče dalo v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ji je bila vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke, mora sodišče te navedbe oziroma dokaze upoštevati kot pravočasne, čeprav so bile podane po prvem naroku glavne obravnave. V takšnem primeru stranka ni dolžna izkazati, da novih dejstev oziroma dokazov predhodno (tj. najkasneje na prvem naroku glavne obravnave) ni mogla navesti oziroma predlagati. Takšno obveznost bi stranka v skladu s petim odstavkom 286.a člena ZPP imela le v primeru, če bi vlogo, v kateri bi navedla nova dejstva oziroma predlagala nove dokaze, podala po izteku s strani sodišča danega roka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo kot pravočasen upoštevati dokazni predlog za zaslišanje priče B.B., ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi znotraj danega roka po prvem naroku glavne obravnave, ne glede na to, ali je bil ta dokaz predlagan v zvezi z dejstvi, ki jih je tožena stranka navedla že v odgovoru na tožbo.
ZJU člen 69, 69/3. ZDR-1 člen 54, 54/11, 55. ZDR člen 53.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - projektno delo
Tožnica je opravljala isto delo več kot dve leti, pri čemer je šlo za projektno delo le v manjšem delu cca. 20 %, saj je tožnica večino časa opravljala redno delo, to je v 80 %, in to ves čas zaposlitve od 1. 10. 2011 do 29. 12. 2016. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pogodbe o zaposlitvi niso bile sklenjene za čas trajanja projekta, tožnica pa je večino dela delala na rednem delu v višini 80 %. Zato je pravilno zaključilo, da so bile tožničine pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjene nezakonito in je prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.
začasna nezmožnost za delo - vzrok bolniškega staleža
Za opredelitev vzroka začasne nezmožnosti za delo kot poškodbe pri delu mora biti podana neposredna vzročna zveza med poškodbo pri delu in začasno nezmožnostjo za delo. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je med prometno nesrečo v letu 2008, ko je prišlo do politravme, in začasno nezmožnostjo za delo v letu 2015 zaradi anksiozno depresivnega stanja, podana neposredna vzročna zveza, je pritožbeno sodišče sodbo, s katero je bilo odločeno, da je vzrok bolniškega staleža poškodba pri delu, razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje.
plačilo stroškov - povrnitev stroškov priči - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve
Skladno z določbo 163. člena ZPP je treba zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov podati do konca glavne obravnave, pri čemer priglasitev učinkuje le, če so stroški opredeljeno navedeni. Povrnitev opredeljenih stroškov je mogoče zahtevati le do konca glavne obravnave, pri čemer gre za prekluzivni rok. Posledica poteka prekluzivnega roka je izguba pravice stranke, ki zahteva povračilo stroškov, prepozno zahtevo pa sodišče zavrže kot nedovoljeno. Sodišče prve stopnje je na navedbo priče, da bo njen delodajalec (tožeča stranka) predložil zahtevek za refundacijo najkasneje 8. 10. 2016, sklenilo, da bo glede priglašenih stroškov izgubljenega zaslužka senat odločil po pridobitvi podatkov o višini izgubljenega zaslužka s strani delodajalca priče (tožeče stranke), vendar pa tožeča stranka niti v tem roku ni predložila zahteve, temveč jo je predložila šele po pravnomočnosti izdane sodbe, kar je prepozno. Ker tožeča stranka pred koncem glavne obravnave ni konkretizirano priglasila stroška za nadomestilo plače priči in njena zahteva za povrnitev stroškov ni vsebovala opredelitve stroškov po vrsti in višini, do povrnitve teh stroškov ni upravičena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za povrnitev stroškov nadomestila plače priči zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023383
ZKP člen 236, 236/1, 236/1-1, 236/2, 236/5, 371, 371/1, 371/1-8.
nasilje v družini - bistvene kršitve določb postopka - sodba se opira na nedovoljen dokaz - kršitev pravice do obrambe - graja dokazne ocene
Pritožba pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pričo J.R., socialno delavko, v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZKP pred zaslišanjem poučiti, da je oproščena pričevanja o dejstvih, za katere je zvedela pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica, ta pravni pouk in njen odgovor nanj pa zapisati v zapisnik, tega pa pred njenim zaslišanjem (zaslišana je bila le na glavni obravnavi) ni storilo. Glede na izpovedbo navedene priče pa izostanek tega pravnega pouka ne pomeni, da se na njeno izpovedbo sodba ne bi smela opreti, saj priča ni izpovedovala ničesar o tem, kar ji je oškodovanka povedala in je celo izrecno izjavila, da tega ne bo navajala, torej ni izpovedala ničesar o dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke, temveč le o lastnih zaznavah. Iz njene izpovedbe je tako razvidno, da je ocenila, kaj glede na dolžnost varovanja tajnosti sme povedati, tudi če pred zaslišanjem pravnega pouka ni prejela.
- Priča J.G., oškodovankin delodajalec, ki je o njunem razgovoru sestavil uradni zaznamek, pa ni priča, ki se je ne bi smelo zaslišati o tem, kar je izvedela od oškodovanke kot privilegirane priče in sodišče s tem, ko ga je zaslišalo, ni obšlo privilegija oškodovanke, da v zadevi ne priča.
- Kršitev pravice do obrambe ne more biti podana, če je v kazenskem postopku pravilno uporabljen zakon, v tem primeru 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 236. člena ZKP, torej ko je bila spoštovana odločitev oškodovanke, da zoper moža ne priča.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (od 1975 do 1981 in od 1982 do 1992) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0078112
ZST-1 člen 12. ZPP člen 108, 108/5.
pravna oseba - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - zavrženje predloga - začetek postopka osebnega stečaja
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse je pomembno le, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje omenjenega predloga.
ZPIZ-2 člen 129, 129/5. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. ZPIZ člen 202. ZTPPIZ člen 48, 49, 50. ZTPZ člen 135, 135/4.
zavarovalna doba - pokojninska doba - delo na kmetiji - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v vtoževanem obdobju (v letu 1976 in od 1979 do 1980) iz naslova opravljanja dela na kmetiji ni bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, zato ji tega obdobja kot zavarovalne dobe ni mogoče šteti v pokojninsko dobo. Ker ta pogoj ni izpolnjen, ni relevantno, ali so bili podani elementi delovnega razmerja ali ne.