zavrženje tožbe – zavod – izbira kandidata – direktor zavoda
Vprašanje, ali so obstajali zakonski in statutarni pogoji za to, da je tožena stranka oziroma njen Programski svet lahko imenovala B., se nanaša na vsebinsko pravilnost tega sklepa oziroma njegovo skladnost s statutom. To bi delovno sodišče lahko presojalo le, če bi bilo za to pristojno. Ker po ZZ tožnica sodnega varstva zoper sklep o imenovanju B. nima, za odločanje o njeni tožbi ne obstaja sodna pristojnost in je tako tožbo treba zavreči in se je ne sme obravnavati po vsebini.
ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/5. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 2/6, 3, 4, 4/3, 5.
delovna uspešnost – letna ocena
Standard obrazloženosti ocene dobro, ki pomeni delo v skladu s pričakovanji (šesti odstavek 2. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede), je nižji od standarda obrazloženosti nižjih (zadovoljivo oziroma nezadovoljivo) oziroma višjih (odlično oziroma zelo dobro) ocen. Ocenjevalni list ni namenjen natančnemu pojasnjevanju dela javnega uslužbenca po vseh kriterijih, saj ima javni uslužbenec možnost zahtevati preizkus ocene še pred komisijo. Od delodajalca se zato zahteva, da na ocenjevalnem listu zgolj na kratko utemelji oceno, pri čemer pa ne zadostuje le prepis definicije posamezne ocene, kot izhaja iz zakonodaje. Delodajalec ima možnost oceno, ki jo je dal javnemu uslužbencu, obrazložiti tudi še v sodnem postopku.
Zmotno je stališče pritožbe, da komisija za preizkus ocene nima pristojnosti na novo ocenjevati delovne uspešnosti oziroma drugače oceniti javnega uslužbenca. Peti odstavek 17. a člena ZSPJS določa, da je odločitev komisije dokončna, kar pomeni, da komisija za preizkus ocene mora odločiti o oceni tako, da jo bodisi spremeni, bodisi potrdi (meritorna odločitev), ne pa, da razveljavi odločitev odgovorne osebe in vrne zadevo v ponovno odločanje.
URS člen 22, ZFPPIPP člen 35-39, 42, 44, 44/5, 380. ZFPPod člen 19, ZGD-1 člen 8.
odškodninska odgovornost poslovodje po 42. členu ZFPPIPP - tožba v korist stečajnega dolžnika - tožba v korist vseh upnikov - tožba vložena po zaključku stečajnega postopka - pozneje najdeno premoženje stečajnega dolžnika - spregled pravne osebnosti - sodba presenečenja
Da se tožba vlaga v korist stečajnega dolžnika, že samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka možno samo dokler stečajni postopek ni končan, saj z zaključkom stečajnega postopka pravna oseba preneha. Ker je stečaj podjetja in s tem obstoj stečajne mase bistvena (materialnopravna) predpostavka za odškodninske zahtevke po navedeni pravni podlagi, z ustavitvijo stečaja preneha tudi odškodninska terjatev, saj gre po njeni vsebini za terjatev stečajnega dolžnika. Odškodninske terjatve po zaključku stečaja ni več mogoče vplačati v stečajno maso.
ZPIZ-2 člen 68, 403, 403/2, 403/3. ZPIZ-1 člen 143, 143/1.
telesna okvara - invalidnina - vzrok - bolezen - poklicna bolezen - sprememba predpisa
Ker je ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do invalidnine že veljal ZPIZ-2, je pravna podlaga podana v tem zakonu. Zato se tožnik v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ZPIZ/92 (ki je prenehal veljati že 31. 12. 1999), 143. člen ZPIZ-1 pa je uporaben le v toliko, kolikor se na to določbo sklicuje prehodna in končna določba 403. člena ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Ker pri tožniku vzrok obolenja hrbtenice in ugotovljene telesne okvare (lažja funkcijska okvara druge ledvice) ni poklicna bolezen, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do invalidnine.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023383
ZKP člen 236, 236/1, 236/1-1, 236/2, 236/5, 371, 371/1, 371/1-8.
nasilje v družini - bistvene kršitve določb postopka - sodba se opira na nedovoljen dokaz - kršitev pravice do obrambe - graja dokazne ocene
Pritožba pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pričo J.R., socialno delavko, v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZKP pred zaslišanjem poučiti, da je oproščena pričevanja o dejstvih, za katere je zvedela pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica, ta pravni pouk in njen odgovor nanj pa zapisati v zapisnik, tega pa pred njenim zaslišanjem (zaslišana je bila le na glavni obravnavi) ni storilo. Glede na izpovedbo navedene priče pa izostanek tega pravnega pouka ne pomeni, da se na njeno izpovedbo sodba ne bi smela opreti, saj priča ni izpovedovala ničesar o tem, kar ji je oškodovanka povedala in je celo izrecno izjavila, da tega ne bo navajala, torej ni izpovedala ničesar o dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke, temveč le o lastnih zaznavah. Iz njene izpovedbe je tako razvidno, da je ocenila, kaj glede na dolžnost varovanja tajnosti sme povedati, tudi če pred zaslišanjem pravnega pouka ni prejela.
- Priča J.G., oškodovankin delodajalec, ki je o njunem razgovoru sestavil uradni zaznamek, pa ni priča, ki se je ne bi smelo zaslišati o tem, kar je izvedela od oškodovanke kot privilegirane priče in sodišče s tem, ko ga je zaslišalo, ni obšlo privilegija oškodovanke, da v zadevi ne priča.
- Kršitev pravice do obrambe ne more biti podana, če je v kazenskem postopku pravilno uporabljen zakon, v tem primeru 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 236. člena ZKP, torej ko je bila spoštovana odločitev oškodovanke, da zoper moža ne priča.
stroški upravljanja in obratovanja – etažna lastnina – razmerja med etažnimi lastniki – določitev solastniškega deleža – ključ delitve – pogodba o medsebojnih razmerjih – bremena skupne stvari
Če pogodbe o medsebojnih razmerjih ni, je rešitev enostavna. Za medsebojna razmerja med etažnimi lastniki se uporabljajo zakonske določbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo ugotoviti, kakšen je ključ delitve, ki ga določa SPZ. In ker je ugotovilo, da ta odstopa od uporabljenega oziroma zatrjevanega (saj bruto površine niso parametri, ki jih za določitev solastniškega deleža v (dejanski) etažni lastnini določa 106. člen SPZ), je nadalje pravilno zaključilo tudi, da zahtevku (po višini) ni mogoče ugoditi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023249
KZ-1 člen 62. ZKP člen 285a, 285a/3, 285a/3-4, 285d, 285d/2. ZNPPol člen 4, 6. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
pravočasnost predloga za izločitev dokazov - pravočasnost dokaznih predlogov - zakonitost hišne preiskave - konoplja kot prepovedana droga - rok za preklic pogojne obsodbe
Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je po izdaji izpodbijane sodbe in preden je bil spis predložen pritožbenemu sodišču v odločanje o utemeljenosti pritožbe zagovornice, potekel zakonski rok iz prvega odstavka 62. člena KZ-1B za preklic pogojne obsodbe. V nastalem procesnem položaju ni več podlage za preklic pogojne obsodbe. Pritožbeno sodišče je ugotovljeno kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 62. člena KZ-1B odpravilo tako, da je razveljavilo odločbo o preklicu navedene pogojne obsodbe in odločbo o izreku enotne kazni, obdolženemu pa kazen, določeno v kazni, ki je bila obdolženemu določena s sodbo II K 27105/2015 z dne 15. 6. 2016, na podlagi prvega odstavka 186. člena KZ-1, izreklo.
odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha – potrebni stroški
Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev nepremoženjske škode – zlom ledvenega vretenca – operacija – hospitalizacija – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkanje trditev o duševnih bolečinah – skaženost – splošni zavarovalni pogoji – odbitna franšiza – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – stroški prevozov na preglede – kilometrina – strošek javnega prevoza – zmožnost uporabe javnega prevoza – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – potek roka od vložitve zahtevka pri zavarovalnici
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz tožbe, izpovedi tožnika in ugotovitev izvedenca razvidno, da se tožnik zaveda posledic poškodb ter njihovega vpliva na kvaliteto življenja, njegovo življenjsko aktivnost, prav tako pa tudi prikrajšanja, ki ga ob tem čuti, in prav to prikrajšanje predstavlja duševne bolečine, ne glede na to, ali jih tožnik tako dobesedno poimenuje ali ne.
Iz zavarovalne police izhaja, da znaša odbitna franšiza 10 % od odškodnine, enako je določeno v sedmem odstavku 25. člena Splošnih pogojev toženke. Odbitna franšiza se torej odšteva od odškodnine in ne od zavarovalne vsote.
Predlagana postavitev izvedenca medicinske stroke, glede na zahtevnost razmejitve med že (ob sklepanju izvensodne poravnave 9 1. 1999) upoštevano predvidljivo in novo škodo, ne predstavlja nedopustnega informativnega dokaza. Zahteva da si tožnica, katere sposobnost zaznavanja in posredovanja informacij je (zaradi posledic difuzne poškodbe možganov) bistveno omejena, morala zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, je v obravnavanem primeru prestroga.
pravdni stroški stranskega intervenienta - zavezanec za povračilo stroškov
Po določbi 154. člena ZPP je stranski intervenient lahko subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je v njem lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
tek pritožbenega roka - vročitev sodnega pisanja pooblaščencema
Če ima stranka v pravdi več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
V opisu se zatrjuje, da je listine podpisal njihov izdajatelj, zato ni mogoče trditi, da je obdolženec sestavil krivo listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Resničnost ali neresničnost vsebine takih potrdil ni bistvena za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Tožilka v pritožbi zatrjuje dejstva in okoliščine, ki so ozadje nastanka potrdil in se ne zatrjujejo tudi v opisu kaznivega dejanja, ki pa so upoštevajoč tudi predhodne obtožbene očitke, ki se nanašajo na obdolžena, po presoji pritožbenega sodišča le del izsiljevanja, ki se navedenima obdolžencema očita na račun oškodovanca.
ZTLR člen 25, 28, 28/2, 72, 72/2. ODZ paragraf 418.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - vlaganje v nepremičnino - nastanek nove stvari - priposestvovanje - zakonita posest nepremičnine - nasilno pridobljena posest - priposestvovalna doba
Dejanske ugotovitve o nasilno pridobljeni posesti nepremičnine v letu 1984 potrjujejo pravilnost presoje, da tožnik ni uspel izkazati zakonite posesti nepremičnine, ki bi vodila k pridobitvi lastninske pravice po preteku desetih let.
ZIZ člen 2, 2/1, 6, 6/2, 30, 40/1, 43, 43/3, 88. ZPP člen 189, 189/3, 319, 319/2. 1: Glej sklep II Ips 332/2011.
litispendenca v izvršilnem postopku - nov predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom - premičninska izvršba - upnikova opustitev predloga za nov rubež premičnin - res iudicata - pravnomočnost ustavitve premičninske izvršbe - stroški zaradi novega predloga za izvršbo - pristojnost strokovnega sodelavca
Ker upnik v obeh zadevah ni predlagal izvršbe na ista izvršilna sredstva, ni podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov.
Čeprav je v drugi izvršilni zadevi že bila dovoljena premičninska izvršba, ki je bila kasneje pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ, je dopustno predlagati v novem postopku isto izvršilno sredstvo. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.
stroški postopka – sklep o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka
Dopolnilna sodba ali sklep se lahko izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka mora oškodovanec, v tem primeru tožnika, zatrjevati in dokazati protipravnost ravnanja odgovorne osebe, v tem primeru torej toženke, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, na toženki pa je trditveno in dokazno breme za nekrivdo. Glede na vsebino zahtevka pa pravno podlago predstavljajo tudi določbe 168. člena OZ glede izgubljenega dobička.
Glede na to, da v hišo ni bilo mogoče priti, tudi ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo konkretno je stvari dejansko odstranil, toženec ali njegova hči. Nedvomno pa sta glede na sorodstvo in glede na skupno posest hiše mogoče povezani osebi, in toženec (skupaj s hčerjo) solidarno odgovarja za nastanek škode na podlagi določbe četrtega odstavka 186. člena OZ.
Klimatska naprava je sicer nameščena na nepremičnino, vendar jo je brez težav mogoče odstraniti, ne da bi ob tem bila le-ta ali nepremičnina poškodovana. Z nepremičnino je torej funkcionalno (gospodarsko) povezana, služi njenemu izboljšanju, ni pa stvar, brez katere bi nepremičnina štela za nedokončano, zato je njena pritiklina in ne sestavina. Enako velja tudi za drsna vrata na dvorišču.
preizkus primernosti izrečene kazenske sankcije - upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije - način izvršitve in teža kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da pri tem kaznivem dejanju nista bila dovolj upoštevana način izvršitve in teža kaznivega dejanja, ko sta obdolženec in L.J. prav iskala žrtev, nato skupaj napadla oškodovanko, ki se je pri tem, ko ji je L.J. izpulil torbico iz rok, še telesno poškodovala. Dejanje je bilo storjeno čez teden, v popoldanskem času, na mestni ulici v M., ko je bilo v neposredni bližini kraja izvršitve več ljudi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča teža dejanja obdolženca tako velika, da utemeljuje višanje določene zaporne kazni.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.