Predlagana postavitev izvedenca medicinske stroke, glede na zahtevnost razmejitve med že (ob sklepanju izvensodne poravnave 9 1. 1999) upoštevano predvidljivo in novo škodo, ne predstavlja nedopustnega informativnega dokaza. Zahteva da si tožnica, katere sposobnost zaznavanja in posredovanja informacij je (zaradi posledic difuzne poškodbe možganov) bistveno omejena, morala zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja, je v obravnavanem primeru prestroga.
tek pritožbenega roka - vročitev sodnega pisanja pooblaščencema
Če ima stranka v pravdi več pooblaščencev, po določbi drugega odstavka 137. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
V opisu se zatrjuje, da je listine podpisal njihov izdajatelj, zato ni mogoče trditi, da je obdolženec sestavil krivo listino, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj. Resničnost ali neresničnost vsebine takih potrdil ni bistvena za obstoj kaznivega dejanja ponarejanja listin.
Tožilka v pritožbi zatrjuje dejstva in okoliščine, ki so ozadje nastanka potrdil in se ne zatrjujejo tudi v opisu kaznivega dejanja, ki pa so upoštevajoč tudi predhodne obtožbene očitke, ki se nanašajo na obdolžena, po presoji pritožbenega sodišča le del izsiljevanja, ki se navedenima obdolžencema očita na račun oškodovanca.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka mora oškodovanec, v tem primeru tožnika, zatrjevati in dokazati protipravnost ravnanja odgovorne osebe, v tem primeru torej toženke, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, na toženki pa je trditveno in dokazno breme za nekrivdo. Glede na vsebino zahtevka pa pravno podlago predstavljajo tudi določbe 168. člena OZ glede izgubljenega dobička.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086040
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – prometna nezgoda – nastanek zavarovalnega primera – realizacija rizika – vzročna zveza – plačilo zavarovalnine – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka mora dokazati, da je škoda nastala ob pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Dokazati mora torej, da je prišlo do dejanja, ki ga šteje za vzrok škode, na način, kot zatrjuje. Dokazati pa mora tudi vzročno zvezo (med zatrjevano škodo in dogodkom, ki pomeni zavarovalni primer). Pri obojem tožeča stranka ni bila uspešna.
stroški postopka – sklep o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka
Dopolnilna sodba ali sklep se lahko izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086703
ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – ugotovitev lastninske pravice – pogodba o prodaji nepremičnin – prenumeracija parcel – pravica uporabe – stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – dvakratna odločitev o stroških postopka – dokazno breme
Tožnika sta s pogodbo izkazala, da sta pridobila pravico uporabe na vtoževani parceli, ki je bila od sklenitve pravnega posla tudi v njuni dejanski uporabi. Zgolj drugačna kvadratura parcele po njeni prenumeraciji na pridobljeno pravico uporabe ne vpliva.
URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).
OZ člen 72, 72/5, 73, 73/1, 73/3, 147, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 286.
cesija – odstop terjatve – pogodba o odstopu terjatve – zastopanje – neupravičeno zastopanje – neobstoj pooblastila za zastopanje – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – zavrnitev odobritve pogodbe – neobstoječa pogodba – prevzem dolga – pogodba o prevzemu dolga – privolitev upnika – pobot – ugovor izpolnitve obveznosti – ugovor ugasle pravice – dokazno breme glede ugovorov – prepozen dokaz
Ker za sklepanje obravnavane pogodbe uslužbenka tožeče stranke ni imela upravičenja za zastopanje, slednjega ni mogla prekoračiti. Ne gre za pravni položaj iz 72. člena OZ. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo njeno zastopanje neupravičeno, kar ureja 73. člen OZ. Če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe (kot je v danem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje), po tretjem odstavku 73. člena OZ šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
spor majhne vrednosti – zahteva tožene stranke za izvedbo naroka – posledice nepristopa na narok – resnost zahteve po razpisu naroka – sankcija za neresnost – sodba na podlagi pripoznave – fikcija pripoznave zahtevka – telefonsko obvestilo o prihodu na narok – poslovanje sodišča – obvestilo o zamudi pred zaključkom naroka
V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.
Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.
Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086199
KZ-1 člen 86. ZKP člen 129a. ZIKS-1 člen 13.
alternativni način izvršitve kazni zapora – delo v splošno korist – merila za presojo smotrnosti in upravičenosti – osebne in družinske razmere – predkaznovanost – preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo do navedb obsojenca v predlogu in izrecno izpostavilo, da obsojencu ni zaupati, da predlaganega načina alternativnega prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, ker je z neizpolnitvijo posebnega pogoja v pogojni obsodbi v določenem roku izkazal nekritičen odnos do kaznivega dejanja in do naloženih obveznosti.
Nekritičnost do svojega ravnanja in nastale škode oškodovancem je izkazal tudi po zadnji izrečeni pogojni obsodbi, ko se ni potrudil niti v najmanjši meri izpolniti posebni pogoj. Zaupanje sodišča, ki mu je izreklo pogojno obsodbo, se je tako izkazalo za neutemeljeno.
Odprti postopki niso upoštevni, ker dokler ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, obdolženec velja za nedolžnega.
Glede na to, da v hišo ni bilo mogoče priti, tudi ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo konkretno je stvari dejansko odstranil, toženec ali njegova hči. Nedvomno pa sta glede na sorodstvo in glede na skupno posest hiše mogoče povezani osebi, in toženec (skupaj s hčerjo) solidarno odgovarja za nastanek škode na podlagi določbe četrtega odstavka 186. člena OZ.
Klimatska naprava je sicer nameščena na nepremičnino, vendar jo je brez težav mogoče odstraniti, ne da bi ob tem bila le-ta ali nepremičnina poškodovana. Z nepremičnino je torej funkcionalno (gospodarsko) povezana, služi njenemu izboljšanju, ni pa stvar, brez katere bi nepremičnina štela za nedokončano, zato je njena pritiklina in ne sestavina. Enako velja tudi za drsna vrata na dvorišču.
pogodba v korist tretjega – prenovitev obveznosti – odpoved terjatvi
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bila v sodbi spregledana pravna podlaga, katere upoštevanje bi vodilo k (vsaj delni) utemeljenosti zahtevka. Pritožba ni navedla nobenih okoliščin, ki bi nudile podlago za sklep, da je toženec vedel, da se s sporazumom ureja pravni položaj tožnika. Glede na to ne more biti dvoma o pravilnosti stališča izpodbijane sodbe, da tožnik na podlagi sporazuma, sklenjenega med tožencem in D., d.o.o., L., ni pridobil pravic v razmerju do toženca.
Že iz razloga, ker sporazum ni bil sklenjen med pravdnima strankama in ni šlo za pogodbo v korist tretjega, se sodbi ni bilo treba posebej izreči o tem, ali je bila z njim prenovljena obveznost ali izražena toženčeva volja v smislu odpovedi terjatvi, ki jo je toženec uveljavljal v izvršilnem postopku.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – mejni zid
Zgolj zaradi dejstva, da mejaši občasno obrezujejo bršljan, ki se vzpenja po tej steni, nasprotni udeleženci pa to dopuščajo, jim še ni mogoče priznati soposesti na delu stavbe.
Če je meja zid, in so mejaši uživali mirno posest do zidu, se meja določi po njegovi sredini, saj notranjosti zidu ni mogoče imeti v posesti.
Do škodnega dogodka je prišlo v naravnem okolju, kjer je glede na naravni proces pričakovati lomljenje vej, zato od zavarovanca toženke ni mogoče pričakovati, da bo imel ves čas pod nadzorom vejo vsakega drevesa. Tudi sicer pa konkretnega padca suhe veje ob rednem nadzoru ni bilo mogoče predvideti, ker gozd v času nezgode še ni popolnoma ozelenel. Ker je imel zavarovanec toženke vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem, mu protipravnosti ne gre očitati.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.