odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev nepremoženjske škode – zlom ledvenega vretenca – operacija – hospitalizacija – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkanje trditev o duševnih bolečinah – skaženost – splošni zavarovalni pogoji – odbitna franšiza – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – stroški prevozov na preglede – kilometrina – strošek javnega prevoza – zmožnost uporabe javnega prevoza – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – potek roka od vložitve zahtevka pri zavarovalnici
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz tožbe, izpovedi tožnika in ugotovitev izvedenca razvidno, da se tožnik zaveda posledic poškodb ter njihovega vpliva na kvaliteto življenja, njegovo življenjsko aktivnost, prav tako pa tudi prikrajšanja, ki ga ob tem čuti, in prav to prikrajšanje predstavlja duševne bolečine, ne glede na to, ali jih tožnik tako dobesedno poimenuje ali ne.
Iz zavarovalne police izhaja, da znaša odbitna franšiza 10 % od odškodnine, enako je določeno v sedmem odstavku 25. člena Splošnih pogojev toženke. Odbitna franšiza se torej odšteva od odškodnine in ne od zavarovalne vsote.
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZTLR člen 25. SPZ člen 48.
premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – posebno premoženje zakonca – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – ugotovitev obsega skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – ugovor izključne lastnine – zakonska domneva enakih deležev – darila sorodnikov – prispevek obema zakoncema – pridobitev lastninske pravice na originaren način – zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine
Če zakonca vlagata skupno premoženje v premoženje enega zakonca, tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji, njuno skupno premoženje.
V skladu z ZTLR so imela vlaganja v posebno premoženje enega zakonca stvarnopravne posledice v primeru, če so vlaganja spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev vlagateljev na skupnem premoženju. Ugovor izključne lastnine pa ne vsebuje ugovora o večjem deležu na skupnem premoženju.
podlaga za nakazilo - posojilna pogodba - vložek v družbo - ustanovitev tihe družbe - investitor - pravočasna predložitev dokazne listine - dokazna ocena
Večja je verjetnost toženčeve trditve o vložku v družbo v primerjavi s tožnikovo tezo o posojilni pogodbi.
priposestvovanje lastninske pravice – solastnina – dobra vera – dobroverna lastniška posest – domneva dobre vere – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da je v zemljiško knjigo vknjižena lastninska pravica tožencev, še ne dokazuje nedobrovernosti tožnikov. Okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero posestnika, mora sodišče presojati v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč skrbnost, ki se zahteva od posestnika o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
odlog izvršbe - smiselna uporaba določb ZPP - tek zakonskih rokov v času odloga izvršbe
Ker do odloga pride po volji strank, nikoli pa po samem zakonu oziroma po uradni dolžnosti, je odlog izvršbe mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka in ne prekinitve postopka, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0075880
OZ člen 152, 152/1, 152/2, 152/4, 158, 158/1, 158/2, 179. ZPP člen 153, 153/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/2. ZOdvT člen 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – napad psa – nemški ovčar – odgovornost imetnika živali – izročitev stvari tretjemu – domača žival – nevarna žival – solidarna odškodninska odgovornost – primarni strah – sekundarni strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – dolžnost založitve predujma – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza – stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo stroškov v korist proračuna – odmera nagrade odvetniku v primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Prenos nadzora in varstva psa na drugega (imetnika) izključuje krivdo in posledično odškodninsko odgovornost lastnika (primarnega imetnika), zato lastnik/primarni imetnik in sekundarni imetnik nista solidarno odškodninsko odgovorna. Enako velja tudi če gre za nevarnega psa in objektivno odgovornost, razen če bi lastnik psa zaupal osebi, ki ne bi bila usposobljena.
dopolnitev tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – trditev – dejstvo – dokaz
Ker kljub ustreznemu pozivu tožnika tožbe nista dopolnila (popravila) tako, da bi jo bilo moč (vsebinsko) obravnavati, jo je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
OZ člen 569. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – protispisnost – posojilna pogodba – dokazna ocena
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takšnega pa tožeča stranka ne zatrjuje. Nasprotno, zatrjuje protislovje, vendar ne zaradi napačnega prenosa podatkov iz spisa v sodbo, temveč protislovje, ki je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, temveč bi lahko predstavljalo zmotno dokazno oceno in izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in na navedbe tožeče stranke v tej smeri ni treba odgovarjati.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086040
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – prometna nezgoda – nastanek zavarovalnega primera – realizacija rizika – vzročna zveza – plačilo zavarovalnine – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka mora dokazati, da je škoda nastala ob pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Dokazati mora torej, da je prišlo do dejanja, ki ga šteje za vzrok škode, na način, kot zatrjuje. Dokazati pa mora tudi vzročno zvezo (med zatrjevano škodo in dogodkom, ki pomeni zavarovalni primer). Pri obojem tožeča stranka ni bila uspešna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086197
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 286, 286/1.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – prištevnost – časovna povezanost in istovrstnost groženj – pravna opredelitev – oviranje pravosodnih organov – vplivanje na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku – status oškodovanca – kaznivo dejanje zoper pravosodje
Bistvo inkriminacije kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov iz prvega odstavka 286. člena KZ-1 „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi“, je mišljeno za primere, ko se grožnja nanaša na organe odkrivanja in pregona v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, torej na tistega, ki v predkazenskem postopku zbira obvestila, to pa so po ZKP praviloma policisti. Z nedovoljenim vplivanjem se že v fazi zbiranja obvestil od občanov lahko povsem onemogoči uspeh preiskovanja kaznivega dejanja in odkrivanja osumljencev.
Kot možni konkretni oškodovanec se pri tej izvršitveni obliki lahko pojavijo le tiste osebe, ki so po zakonu pristojne zbirati obvestila v predkazenskem postopku, to pa v konkretnem primeru ne moreta biti obtoženčeva družinska člana, katerima je obtoženec grozil, zato da bi umaknila svoji kazenski ovadbi. V konkretnem opisu dejanja se niti ne zatrjuje, da bi grožnje obtoženec naslavljal na policijo. Dejanje, kot je opisano, razen v abstraktnem delu, predstavlja le del izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
določitev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – mejni zid
Zgolj zaradi dejstva, da mejaši občasno obrezujejo bršljan, ki se vzpenja po tej steni, nasprotni udeleženci pa to dopuščajo, jim še ni mogoče priznati soposesti na delu stavbe.
Če je meja zid, in so mejaši uživali mirno posest do zidu, se meja določi po njegovi sredini, saj notranjosti zidu ni mogoče imeti v posesti.
Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
ZIZ člen 2, 2/1, 6, 6/2, 30, 40/1, 43, 43/3, 88. ZPP člen 189, 189/3, 319, 319/2. 1: Glej sklep II Ips 332/2011.
litispendenca v izvršilnem postopku - nov predlog za izvršbo z istim izvršilnim sredstvom - premičninska izvršba - upnikova opustitev predloga za nov rubež premičnin - res iudicata - pravnomočnost ustavitve premičninske izvršbe - stroški zaradi novega predloga za izvršbo - pristojnost strokovnega sodelavca
Ker upnik v obeh zadevah ni predlagal izvršbe na ista izvršilna sredstva, ni podana litispendenca, ki bi ovirala sočasni tek obeh postopkov.
Čeprav je v drugi izvršilni zadevi že bila dovoljena premičninska izvršba, ki je bila kasneje pravnomočno ustavljena iz razloga, ker upnik ni podal predloga za ponovni rubež premičnin v roku iz 88. člena ZIZ, je dopustno predlagati v novem postopku isto izvršilno sredstvo. Odločitev upnika, da ne predlaga novega rubeža premičnin v zakonskem roku, je bistveno podobna procesni dispoziciji umika in omejitve izvršbe iz 43. člena ZIZ.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – odtujitev stvari med pravdo – pasivna legitimacija
Določba 190. člena ZPP, ki ureja primere, ko gre za odtujitev stvari med pravdo, se ne uporablja za posestno motenjske pravde. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka po prodaji spornega prostora nima več posesti in ne more izpolniti tožbenega zahtevka.
dedovanje – dedna pravica – izvenzakonska skupnost – obstoj izvenzakonske skupnosti – dokazna ocena
Dokazni postopek je pokazal, da je bila življenjska skupnost tožnice in pokojnega, ki je trajala od leta 2003 do zapustnikove smrti v letu 2012, po svoji vsebini in po zunanjih manifestacijah enaka zakonski zvezi, pri tem pa zakonskih ovir za veljavnost morebitne zakonske zveze med njima ni bilo. Takšna skupnost ima na dednopravnem področju, ob upoštevanju 12. člena ZZZDR in drugega odstavka 10. člena ZD, enake posledice kot zakonska zveza, zato je materialnopravno pravilna tudi presoja, da je tožnica upravičena dedovati po zapustniku.
Tožena stranka do tožeče stranke ni imela nobenih terjatev, ki bi jih bila dolžna tožeča stranka poplačati, računi tožene stranke, na katere se nanašajo asignacije, pa so fiktivni. Z izpolnitvijo asignacij in izplačilom skupnega zneska 7.881,20 EUR je tožena stranka prejela tožnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, saj v dolžniško-upniškem razmerju v času izvršenih asignacij pravdni strani nista bili. V taki situaciji pa je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, čeprav ni izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti. Z izpodbijanimi asignacijami je torej premoženje tožeče stranke prešlo v premoženjsko sfero tožene stranke brezplačno, zato je bilo dejanje opravljeno v korist tožene stranke.
Glede na namen, zaradi katerega je prišlo do izdaje in izpolnitve asignacij in nadaljnjega po toženi stranki opisanega razpolaganja z iz asignacij prejetimi sredstvi je evidentno, da je prišlo z ravnanjem obeh pravdnih strank do preusmeritve finančnih tokov na toženo stranko, preko katere se je z njenimi nadaljnjimi razpolaganji odvijal plačilni promet za tožečo stranko. Tako ravnanje pa je izrecno prepovedano po 1. točki četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP, zato ne sme uživati pravnega varstva.
Do škodnega dogodka je prišlo v naravnem okolju, kjer je glede na naravni proces pričakovati lomljenje vej, zato od zavarovanca toženke ni mogoče pričakovati, da bo imel ves čas pod nadzorom vejo vsakega drevesa. Tudi sicer pa konkretnega padca suhe veje ob rednem nadzoru ni bilo mogoče predvideti, ker gozd v času nezgode še ni popolnoma ozelenel. Ker je imel zavarovanec toženke vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem, mu protipravnosti ne gre očitati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081273
OZ člen 179, 179/2, 963, 963/1. ZPP člen 2, 285.
odškodnina – nepremoženjska škoda – opredelitev zahtevka – vrsta in višina posamezne škode – materialno procesno vodstvo – opozorila nasprotne stranke
Pri uveljavljanju nematerialne škode je treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Le tako je mogoča medsebojna primerjava posameznih škod in njihovo razvrščanje glede na intenziteto ter določitev primerne odškodnine po metodoloških napotkih iz drugega odstavka 179. člena OZ. Ker gre pri odškodninskih zahtevkih za različne vrste škod in tožeča stranka zahteva denarno odškodnino, pa mora tožnik vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.
preizkus primernosti izrečene kazenske sankcije - upoštevanje okoliščin, ki vplivajo na izbiro in odmero kazenske sankcije - način izvršitve in teža kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbo, da pri tem kaznivem dejanju nista bila dovolj upoštevana način izvršitve in teža kaznivega dejanja, ko sta obdolženec in L.J. prav iskala žrtev, nato skupaj napadla oškodovanko, ki se je pri tem, ko ji je L.J. izpulil torbico iz rok, še telesno poškodovala. Dejanje je bilo storjeno čez teden, v popoldanskem času, na mestni ulici v M., ko je bilo v neposredni bližini kraja izvršitve več ljudi, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča teža dejanja obdolženca tako velika, da utemeljuje višanje določene zaporne kazni.