NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086730
SPZ člen 77.
ureditev meje – sodna določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – kriterij močnejše pravice – zavrnitev dokaznega predloga – obrazložitev
Vrednost spornega mejnega prostora mora vselej ugotoviti sodišče, ki je pri ureditvi meje vezano na predpisani vrstni red kriterijev (močnejša pravica, zadnja mirna posest, pravična ocena), določen v 77. členu SPZ. Brez pomena je zato naknadno pogojno strinjanje nasprotnega udeleženca s predlagateljevo navedbo vrednosti spornega mejnega prostora.
dokazna ocena – metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene – res transacta
Pritožba zmotno meni, da za zaključek sodišča o priposestvovanju zemljišča, ni bilo podlage v izpovedbah prič, ki jih je šteti za verodostojne. Ocena verodostojnosti prič, ki jo podaja pritožba, je subjektivna. Pritožbeno sodišče se namreč omejuje le na nadzor pravilnosti dela sodišča, ne pa na vnovično neposredno preskušanje dejanske podlage spora. Predmet izpodbijanja in preverjanja pritožbenega sodišča sta postopek in argumentacija dejanskih ugotovitev.
Tudi ob uporabi določb o neizpolnitvi je treba drugo stranko obvestiti, zakaj stranka šteje izpolnitev druge stranke za neizpolnitev in ji dati primeren dodatni rok za izpolnitev, šele po (neuspešnem) izteku roka pride do razveze pogodbe.
OZ člen 569. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – protispisnost – posojilna pogodba – dokazna ocena
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takšnega pa tožeča stranka ne zatrjuje. Nasprotno, zatrjuje protislovje, vendar ne zaradi napačnega prenosa podatkov iz spisa v sodbo, temveč protislovje, ki je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, temveč bi lahko predstavljalo zmotno dokazno oceno in izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in na navedbe tožeče stranke v tej smeri ni treba odgovarjati.
dopolnitev tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – trditev – dejstvo – dokaz
Ker kljub ustreznemu pozivu tožnika tožbe nista dopolnila (popravila) tako, da bi jo bilo moč (vsebinsko) obravnavati, jo je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
Tožena stranka do tožeče stranke ni imela nobenih terjatev, ki bi jih bila dolžna tožeča stranka poplačati, računi tožene stranke, na katere se nanašajo asignacije, pa so fiktivni. Z izpolnitvijo asignacij in izplačilom skupnega zneska 7.881,20 EUR je tožena stranka prejela tožnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, saj v dolžniško-upniškem razmerju v času izvršenih asignacij pravdni strani nista bili. V taki situaciji pa je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, čeprav ni izpolnjen subjektivni pogoj izpodbojnosti. Z izpodbijanimi asignacijami je torej premoženje tožeče stranke prešlo v premoženjsko sfero tožene stranke brezplačno, zato je bilo dejanje opravljeno v korist tožene stranke.
Glede na namen, zaradi katerega je prišlo do izdaje in izpolnitve asignacij in nadaljnjega po toženi stranki opisanega razpolaganja z iz asignacij prejetimi sredstvi je evidentno, da je prišlo z ravnanjem obeh pravdnih strank do preusmeritve finančnih tokov na toženo stranko, preko katere se je z njenimi nadaljnjimi razpolaganji odvijal plačilni promet za tožečo stranko. Tako ravnanje pa je izrecno prepovedano po 1. točki četrtega odstavka 34. člena ZFPPIPP, zato ne sme uživati pravnega varstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079679
OZ člen 111, 111/2, 270, 394, 395, 395/1, 610, 610/1.
pogodba o najemu - solastništvo najemodajalcev - izbris najemodajalca iz registra - plačilo najemnine - dvostranska obligacijska razmerja - zagotavljanje obsega zakupa - z gospodarsko pogodbo nastala obveznost - solidarnost dolžnikov - odgovornost za izpolnitev celotne obveznosti - odtujitev stvari, dane v zakup - sprememba lastninske pravice med trajanjem najema - varščina - zadržana denarna sredstva - varstvo upnika - kršitev pogodbenih obveznosti - prenehanje glavne obveznosti - sredstvo zavarovanja - garancija za plačilo povzročene škode
Dvostranska obligacijska razmerja so tista, pri katerih sta obe stranki hkrati upnika in dolžnika. Takšno razmerje je tudi razmerje med pogodbenimi strankami pogodbe o najemu ležišč, s katero se je tožena stranka kot najemnica zavezala najeti 200 ležišč po načelu „prazno za polno“ za dobo 10 let. Najemodajalca sta ji bila dolžna zagotoviti navedeni obseg zakupa in sta torej glede te obveznosti nastopala kot dolžnika, med tem ko sta v vlogi upnika lahko od tožene stranke terjala plačilo najemnine po navedeni pogodbi.
Glede obveznosti zagotavljanja ležišč sta bila najemodajalca solidarno odgovorna toženi stranki za izpolnitev celotne navedene obveznosti, saj iz pogodbe ne izhaja, da bi se stranke dogovorile, da naj bi vsak od najemodajalcev zagotovil najemniku 100 postelj.
Pravna posledica spremembe lastninske pravice med trajanjem najemne pogodbe je prenos najemne pogodbe na strani enega od najemodajalcev, kar pomeni, da pridobitelj stvari v celoti vstopi na mesto prejšnjega najemodajalca. Vsebina pogodbe se torej zaradi tega nič ne spremeni.
OZ varščine izrecno ne ureja, so pa v poslovni praksi ti dogovori pogosti prav pri najemnih pogodbah. Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Če pa ne pride do kršitve pogodbenih obveznosti, s prenehanjem glavne obveznosti stranske pravice ugasnejo, kar pomeni, da ima stranka, ki je v takem primeru varščino dala, pravico do vrnitve danega. Ob prenehanju glavne obveznosti namreč v primeru, da ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, odpade pravna podlaga za zadrževanje varščine.
Sredstva zavarovanja (in tudi varščina) se dajejo za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Tudi v tem primeru je bila varščina s pogodbo dogovorjena kot garancija za plačilo nočnin in morebitne povzročene škode. Ker tožena stranka nočnin (najemnine) ni poravnala v celoti, je lahko upnik pričel uresničevati dogovorjeno stransko pravico v obliki varščine, namenjeno zavarovanju obveznosti. S tem ko tožena stranka svoje obveznosti plačila nočnin ni plačevala v celoti, se je torej zmanjševala obveznost tožeče stranke, da ji ob prenehanju pogodbe vrne znesek iz naslova plačane varščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
Ugotovitev o možnosti fizične delitve brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0075880
OZ člen 152, 152/1, 152/2, 152/4, 158, 158/1, 158/2, 179. ZPP člen 153, 153/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/2. ZOdvT člen 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – napad psa – nemški ovčar – odgovornost imetnika živali – izročitev stvari tretjemu – domača žival – nevarna žival – solidarna odškodninska odgovornost – primarni strah – sekundarni strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – dolžnost založitve predujma – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza – stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo stroškov v korist proračuna – odmera nagrade odvetniku v primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Prenos nadzora in varstva psa na drugega (imetnika) izključuje krivdo in posledično odškodninsko odgovornost lastnika (primarnega imetnika), zato lastnik/primarni imetnik in sekundarni imetnik nista solidarno odškodninsko odgovorna. Enako velja tudi če gre za nevarnega psa in objektivno odgovornost, razen če bi lastnik psa zaupal osebi, ki ne bi bila usposobljena.
Glede na to, da v hišo ni bilo mogoče priti, tudi ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, kdo konkretno je stvari dejansko odstranil, toženec ali njegova hči. Nedvomno pa sta glede na sorodstvo in glede na skupno posest hiše mogoče povezani osebi, in toženec (skupaj s hčerjo) solidarno odgovarja za nastanek škode na podlagi določbe četrtega odstavka 186. člena OZ.
Klimatska naprava je sicer nameščena na nepremičnino, vendar jo je brez težav mogoče odstraniti, ne da bi ob tem bila le-ta ali nepremičnina poškodovana. Z nepremičnino je torej funkcionalno (gospodarsko) povezana, služi njenemu izboljšanju, ni pa stvar, brez katere bi nepremičnina štela za nedokončano, zato je njena pritiklina in ne sestavina. Enako velja tudi za drsna vrata na dvorišču.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/2, 236, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 239, 239/1. ZJSRS člen 17, 18.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – novela ZFPPIPP-B – bivši delavci – jamstveni sklad – pravice delavcev v razmerju do jamstvenega sklada
Da bi preprečili položaj, ko poslovodstvo predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav družba (delodajalec) zamuja s plačilom minimalnih plač, se s spremembo drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, določa kot dodatni pogoj za odložitev odločanja. Navedeni dodatni pogoj za odložitev odločanja se ne nanaša na bivše delavce, ampak zgolj na delavce, ki so ob uvedbi oziroma začetku stečajnega postopka zaposleni pri insolventnem dolžniku.
priposestvovanje lastninske pravice – solastnina – dobra vera – dobroverna lastniška posest – domneva dobre vere – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim
Zgolj sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje oziroma dejstvo, da je v zemljiško knjigo vknjižena lastninska pravica tožencev, še ne dokazuje nedobrovernosti tožnikov. Okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero posestnika, mora sodišče presojati v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč skrbnost, ki se zahteva od posestnika o tem, kdo je pravi lastnik nepremičnine.
podlaga za nakazilo - posojilna pogodba - vložek v družbo - ustanovitev tihe družbe - investitor - pravočasna predložitev dokazne listine - dokazna ocena
Večja je verjetnost toženčeve trditve o vložku v družbo v primerjavi s tožnikovo tezo o posojilni pogodbi.
obstoj zakonite dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti
Drži sicer, da vsako prenehanje bivanjske skupnosti ne pomeni prenehanja zunajzakonske zveze. Kljub temu pa pritožbenega sodišča ne prepričajo zatrjevani razlogi, ki jih v postopku uveljavlja tožnica.