umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi toženca dobroverno posest na sporni nepremičnini izgubila šele z odločbo Vrhovnega sodišča RS z dne 18. 6. 2015 oziroma njeno vročitvijo dne 17. 8. 2015. Takšno stališče je zmotno, saj dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren že od trenutka, ko mu je bila vročena tožba (v konkretnem primeru 17. 1. 2008), lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe (osmi odstavek 95. člena SPZ).
Za utemeljenost tožbenega zahtevka mora oškodovanec, v tem primeru tožnika, zatrjevati in dokazati protipravnost ravnanja odgovorne osebe, v tem primeru torej toženke, nastalo škodo in vzročno zvezo med njima, na toženki pa je trditveno in dokazno breme za nekrivdo. Glede na vsebino zahtevka pa pravno podlago predstavljajo tudi določbe 168. člena OZ glede izgubljenega dobička.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).
razdružitev solastnine – delitev solastnega premoženja – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je povzelo izjavo pooblaščenca nasprotne udeleženke na naroku dne 8. 6. 2016 in na podlagi nje ugotovilo (le), da nasprotna udeleženka nima interesa za negovanje, obnavljanje in izkoriščanje gozda. Zapis v sporni točki je sodišče res nadaljevalo z besedilom "zato je sodišče gozdna zemljišča dodelilo predlagateljici v skladu z njenim interesom in glede na željo po delitvi v naravi", vendar tega ni mogoče razumeti tako, da predlagateljica prejme v last vsa gozdna zemljišča.
Tudi ob uporabi določb o neizpolnitvi je treba drugo stranko obvestiti, zakaj stranka šteje izpolnitev druge stranke za neizpolnitev in ji dati primeren dodatni rok za izpolnitev, šele po (neuspešnem) izteku roka pride do razveze pogodbe.
pogodba o poslovnem sodelovanju - etažni lastniki - upravnik - pooblaščenec - pasivna legitimacija - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - poravnava zapadlih obveznosti
Tudi upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so sicer namenjene etažnim lastnikom. Upoštevaje določbo Pogodbe, na katero se je tožeča stranka sklicevala, je evidentno, da se je tožena stranka - čeprav je storitev tožeče stranke naročila v imenu in za račun etažnih lastnikov - zavezala kot plačnik teh storitev.
obstoj zakonite dedne pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti
Drži sicer, da vsako prenehanje bivanjske skupnosti ne pomeni prenehanja zunajzakonske zveze. Kljub temu pa pritožbenega sodišča ne prepričajo zatrjevani razlogi, ki jih v postopku uveljavlja tožnica.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – MATIČNE KNJIGE
VSL0086714
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37, 82 - 96. ZMatR člen 2, 12, 12/4, 13, 14, 14a. ZMK člen 1, 13 – 19d.
delitev solastnine – procesna predpostavka – sposobnost biti stranka – zavrženje predloga – smrt stranke – vpis v matični register – podatki iz matične knjige umrlih – razglasitev pogrešanca za mrtvega – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – neznano bivališče – postavitev začasnega zastopnika – kršitev pravice do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni razpolagalo ne z izpiskom iz matične knjige umrlih, ne z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešancev za mrtve oziroma odločbo o potrditvi smrti, ni imelo nobene podlage za ugotovitev, da so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni. Pritožnik zato pravilno opozarja, da je glede nasprotnih udeležencev zaenkrat mogoč le zaključek, da njihovo bivališče ni znano. To pa ne predstavlja podlage za zavrženje predloga, ampak za postavitev začasnega zastopnika.
stroški postopka – sklep o stroških postopka – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka
Dopolnilna sodba ali sklep se lahko izda le na predlog, ki ga lahko stranka poda v 15-tih dneh od prejema sodbe. Ker v spisu predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških ni, in ga tožeča stranka tudi po pozivu ni vložila v spis, je odločitev sodišča prve stopnje, da izda izpodbijani sklep o stroških postopka, materialnopravno zmotna.
prisilno zdravljenje – zadržanje na prisilnem zdravljenju – prepoved reformatio in peius – nejemanje zdravil – duševna motnja – sposobnost oblikovanja volje glede zdravljenja
Sodišče prve stopnje bi moralo po razveljavitvi prejšnjega sklepa ponovno preizkusiti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni predpisani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr za pritožnikovo zadržanje na prisilnem zdravljenju do 22. 1. 2017. Namesto tega je sodišče prve stopnje tokrat odredilo, da se pritožnik zadrži na zdravljenju za še daljši čas, do 6. 4. 2017. Takšno ravnanje sodišča pomeni očitno kršitev prepovedi „reformatio in peius“, saj se pritožnikov položaj zaradi vložene pritožbe ne bi smel poslabšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
stiki – sodna poravnava – obstoj izvršilnega naslova – sklenitev nove začasne sodne poravnave
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
pravdni stroški stranskega intervenienta - zavezanec za povračilo stroškov
Po določbi 154. člena ZPP je stranski intervenient lahko subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je v njem lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje – sodni postopek za ureditev meje – upravni postopek za ureditev meje
Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Kategorizacija poškodb po Fisherju glede na težo poškodbe tovrstne primere uvršča med hude primere (IV. skupina), za katere se skupna odškodnina glede na sodno prakso odmerja med 23 in 78 povprečnimi neto plačami, kar po stališču pritožbenega sodišča povsem ustreza odmerjeni odškodnini v konkretnem primeru (29 povprečnih plač).
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
spor majhne vrednosti – zahteva tožene stranke za izvedbo naroka – posledice nepristopa na narok – resnost zahteve po razpisu naroka – sankcija za neresnost – sodba na podlagi pripoznave – fikcija pripoznave zahtevka – telefonsko obvestilo o prihodu na narok – poslovanje sodišča – obvestilo o zamudi pred zaključkom naroka
V razlogih sodbe na podlagi odpovedi je sodišče ugotovilo, da niti tožena stranka niti njena pooblaščenka na narok nista (pravočasno) pristopili. Odločitev o pripoznavi zahtevka torej temelji na ugotovitvi o nepravočasnem pristopu tožene stranke na narok.
Postopek v sporu majhne vrednosti je v cilju načel učinkovitosti, hitrosti, ekonomičnosti in koncentracije postopka načeloma pisen. Zahteva stranke po razpisu naroka v sporu majhne vrednosti mora biti zato resna. Resnost pa lahko sodišče presoja glede na nadaljnje ravnanje stranke v zvezi s prihodom ali neprihodom na razpisan narok. Če za nepristop na narok nima opravičljivega razloga, pomeni, da njen predlog ni bil podan zaradi uresničitve pravice do izjave na glavni obravnavi, pač pa zaradi dosege drugega, prepovedanega cilja, to je zaradi zavlačevanja postopka. Sankcije neprihoda na razpisan narok po predlogu tožeče ali tožene stranke, ki so v sporu majhne vrednosti predvidene v tretjem odstavku 454. člena ZPP, predstavljajo zato ustrezno sredstvo za zagotovitev resnosti strankine zahteve za razpis naroka.
Ker je sodišče obvestilo tožene stranke, da na narok prihaja s krajšo zamudo, prejelo še v času, ko se narok še ni zaključil, so razlogi glede obstoja pogojev za nastop domneve, da je tožena stranka pripoznala, iz obrazložitve sodbe izostali, zaradi česar je ni mogoče v celoti preizkusiti.