URS člen 2, 23, 23/1, 158. ZIZ člen 15, 40, 40/1, 43, 43/3, 64, 64/1, 65, 65/1. ZPP člen 11, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
pravnomočnost v izvršilnem postopku - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - načelo pravne države - zaupanje v pravo - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravica do učinkovitega izvršilnega postopka - ugovor tretjega
Prepoved ponovnega odločanja o isti stvari se v pravdnem postopku nanaša na vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku (prvi odstavek 319. člena ZPP), kar prilagojeno izvršilnemu postopku pomeni, da se nanaša na vsebinsko odločitev o zahtevku za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ).
Če sodišče ne bi upoštevalo prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari v primeru kot je obravnavani (ugovoru tretjega je bilo pravnomočno ugodeno), bi bilo prizadeto zaupanje tretjega v sprejeto pravnomočno odločitev, da se na njegovi nepremičnini ne bo poseglo (za prisilno poplačilo tujega dolga, s katerim nima ničesar).
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086703
ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – ugotovitev lastninske pravice – pogodba o prodaji nepremičnin – prenumeracija parcel – pravica uporabe – stavbno zemljišče – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – dvakratna odločitev o stroških postopka – dokazno breme
Tožnika sta s pogodbo izkazala, da sta pridobila pravico uporabe na vtoževani parceli, ki je bila od sklenitve pravnega posla tudi v njuni dejanski uporabi. Zgolj drugačna kvadratura parcele po njeni prenumeraciji na pridobljeno pravico uporabe ne vpliva.
podlaga za nakazilo - posojilna pogodba - vložek v družbo - ustanovitev tihe družbe - investitor - pravočasna predložitev dokazne listine - dokazna ocena
Večja je verjetnost toženčeve trditve o vložku v družbo v primerjavi s tožnikovo tezo o posojilni pogodbi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086197
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 191, 191/1, 286, 286/1.
nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj – prištevnost – časovna povezanost in istovrstnost groženj – pravna opredelitev – oviranje pravosodnih organov – vplivanje na zbiranje obvestil v predkazenskem postopku – status oškodovanca – kaznivo dejanje zoper pravosodje
Bistvo inkriminacije kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov iz prvega odstavka 286. člena KZ-1 „kdor z namenom, da bi v predkazenskem postopku vplival na zbiranje obvestil, uporabi zoper drugega fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi“, je mišljeno za primere, ko se grožnja nanaša na organe odkrivanja in pregona v zvezi s storitvijo kaznivih dejanj, torej na tistega, ki v predkazenskem postopku zbira obvestila, to pa so po ZKP praviloma policisti. Z nedovoljenim vplivanjem se že v fazi zbiranja obvestil od občanov lahko povsem onemogoči uspeh preiskovanja kaznivega dejanja in odkrivanja osumljencev.
Kot možni konkretni oškodovanec se pri tej izvršitveni obliki lahko pojavijo le tiste osebe, ki so po zakonu pristojne zbirati obvestila v predkazenskem postopku, to pa v konkretnem primeru ne moreta biti obtoženčeva družinska člana, katerima je obtoženec grozil, zato da bi umaknila svoji kazenski ovadbi. V konkretnem opisu dejanja se niti ne zatrjuje, da bi grožnje obtoženec naslavljal na policijo. Dejanje, kot je opisano, razen v abstraktnem delu, predstavlja le del izvršitvenih ravnanj kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080233
URS člen 15, 15/4. OZ člen 178, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354-1, 357.
svoboda izražanja – objava fotografije – okrnitev osebnostnih pravic – poseg v čast in dobro ime – kolizija ustavnih pravic – nujnost posega v svobodo izražanja – civilnopravna sankcija – načelo sorazmernosti – povrnitev nepremoženjske škode – namen odškodnine – moralno zadoščenje – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – stopnja in trajanje duševnih bolečin – okoliščine primera – nedenarni odškodninski zahtevek – objava sodbe – opravičilo
Civilnopravna sankcija mora biti takšna, da ne nasprotuje načelu sorazmernosti.
Nedenarni odškodninski zahtevek sam po sebi seveda ne izključi zahtevka za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, njegova utemeljenost pa tudi ni sama po sebi umevna. Ni namreč mogoče mimo tega, da naj bo namen odškodnine le v odškodovanju, v moralnem zadoščenju. Naš pravni sistem namreč izključuje idejo o pravični denarni odškodnini kot povračilu ali celo kaznovanju oškodovalca in v zvezi s tem zbujanju maščevanja pri oškodovancu.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086040
ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – prometna nezgoda – nastanek zavarovalnega primera – realizacija rizika – vzročna zveza – plačilo zavarovalnine – nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka mora dokazati, da je škoda nastala ob pogojih, ki pomenijo realizacijo rizika, glede katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Dokazati mora torej, da je prišlo do dejanja, ki ga šteje za vzrok škode, na način, kot zatrjuje. Dokazati pa mora tudi vzročno zvezo (med zatrjevano škodo in dogodkom, ki pomeni zavarovalni primer). Pri obojem tožeča stranka ni bila uspešna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – povrnitev nepremoženjske škode – zlom ledvenega vretenca – operacija – hospitalizacija – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – pomanjkanje trditev o duševnih bolečinah – skaženost – splošni zavarovalni pogoji – odbitna franšiza – premoženjska škoda – povrnitev premoženjske škode – stroški prevozov na preglede – kilometrina – strošek javnega prevoza – zmožnost uporabe javnega prevoza – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – potek roka od vložitve zahtevka pri zavarovalnici
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz tožbe, izpovedi tožnika in ugotovitev izvedenca razvidno, da se tožnik zaveda posledic poškodb ter njihovega vpliva na kvaliteto življenja, njegovo življenjsko aktivnost, prav tako pa tudi prikrajšanja, ki ga ob tem čuti, in prav to prikrajšanje predstavlja duševne bolečine, ne glede na to, ali jih tožnik tako dobesedno poimenuje ali ne.
Iz zavarovalne police izhaja, da znaša odbitna franšiza 10 % od odškodnine, enako je določeno v sedmem odstavku 25. člena Splošnih pogojev toženke. Odbitna franšiza se torej odšteva od odškodnine in ne od zavarovalne vsote.
premoženjsko zavarovanje – požar – obračun zavarovalnine – upoštevanje amortizacije – causa zavarovalne pogodbe – splošni pogoji za požarno zavarovanje
Ni mogoče slediti izraženemu stališču zavarovalnice, da je v Splošnih pogojih določeno, da se izgubljena vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija) pri izračunu zavarovalnine, ko že nastane zavarovalni primer, upošteva v celoti glede na novo oziroma nabavno vrednost stvari. To bi pomenilo, da zavarovanec stvari, ki jo je ob sklenitvi zavarovanja že 100% amortiziral, v primeru nastanka zavarovalnega primera, kljub plačilu premije, ne bi bil upravičen do zavarovalnine. Taka razlaga Splošnih pogojev pa je v nasprotju s causo zavarovalne pogodbe.
V konkretnem primeru se amortizacija glede na določbo Splošnih pogojev o obračunu zavarovalnine lahko upošteva le od trenutka zavarovanja do nastanka zavarovalnega primera oziroma do likvidacije škode.
pravdni stroški stranskega intervenienta - zavezanec za povračilo stroškov
Po določbi 154. člena ZPP je stranski intervenient lahko subjekt stroškovnega zahtevka, vendar je v njem lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 235, 235/2, 236, 236/2, 236/2-1, 236/2-2, 239, 239/1. ZJSRS člen 17, 18.
odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – novela ZFPPIPP-B – bivši delavci – jamstveni sklad – pravice delavcev v razmerju do jamstvenega sklada
Da bi preprečili položaj, ko poslovodstvo predlaga odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, čeprav družba (delodajalec) zamuja s plačilom minimalnih plač, se s spremembo drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov, določa kot dodatni pogoj za odložitev odločanja. Navedeni dodatni pogoj za odložitev odločanja se ne nanaša na bivše delavce, ampak zgolj na delavce, ki so ob uvedbi oziroma začetku stečajnega postopka zaposleni pri insolventnem dolžniku.
Priznanje dejstva pred seznanitvijo z vsemi relevantnimi dokumenti oziroma „zapleti“ v komunikaciji med stranko in pooblaščencem, predstavlja nezadostno skrbnost, ki ne more iti v breme nasprotne stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom vestnosti in medsebojnega zaupanja. Zato preklica priznanja ni mogoče upoštevati v korist tožene stranke.
Smisel pripoznave za namen presoje pretrganja zastaranja ni v tem, da lahko stranka pripozna le točno določen in specifičen znesek, ki je enak vtoževanemu, temveč v tem, da s pripoznavo obstoja dolga na podlagi določenega temelja dolžnik izkaže pripravljenost izpolniti obveznost. Glede na to, da se v konkretnem primeru vsi še sporni vtoževani računi glasijo na enak znesek in temeljijo na istem temelju, ni nobenega dvoma, da je tožena stranka vedela kakšen dolg pripoznava. Morebitna omejitev pripoznave do določene višine pa iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, niti tega ni trdila tožena stranka. Prav tako ima sodišče prve stopnje prav, da se za pripoznavo dolga ne zahteva pisna oblika.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – ureditev meje – sodni postopek za ureditev meje – upravni postopek za ureditev meje
Kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, (prekinjen) upravni postopek ni razlog za prekinitev sodnega postopka niti ne predstavlja predhodnega vprašanja, zaradi katerega bi nepravdno sodišče lahko prekinilo tek nepravdnega postopka.
Ugotovitev o možnosti fizične delitve brez sodelovanja izvedenca gradbene stroke ni mogoča, saj sodišče z ustreznim znanjem ne razpolaga.
V konkretnem primeru gre za situacijo, ki jo ureja 36. člen ZNP. Ta določa, da sodišče šteje, da je predlagatelj predlog umaknil, kadar ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem, predlagatelj pa v roku ne založi predujma.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0086002
ZPP člen 196. ZD člen 46, 46/1, 52, 56, 56/2. ZDen člen 78, 78/2.
vračunanje darila zakonitemu dediču – določitev vrednosti darila – darilo pri vstopni pravici – vrednost izročenih denarnih sredstev – preračun vrednosti – enako obravnavanje zakonitih dedičev – denacionalizirano premoženje – vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost vrnjenega premoženja – sosporništvo
Relevanten datum ugotavljanja vrednosti darila je datum zapustnikove smrti.
Delno gre za dedovanje denacionaliziranega premoženja, glede katerega velja, da zapuščina preide na dediče s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. To pomeni obračun vrednosti daril na ta datum in ne na datum zapustnikove smrti. Delno gre za dedovanje vrnjenega zaplenjenega premoženja, v katerem se določbe ZDen ne uporabijo, temveč določbe ZD, kar pomeni vrednotenje daril na dan zapustnikove smrti.
stiki – sodna poravnava – obstoj izvršilnega naslova – sklenitev nove začasne sodne poravnave
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
Tudi ob uporabi določb o neizpolnitvi je treba drugo stranko obvestiti, zakaj stranka šteje izpolnitev druge stranke za neizpolnitev in ji dati primeren dodatni rok za izpolnitev, šele po (neuspešnem) izteku roka pride do razveze pogodbe.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086709
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 138. ZPP člen 217, 239, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sodna določitev meje – ureditev meje – vrednost spornega mejnega prostora – močnejša pravica – skica zamejničenja – sestavni del sklepa – dokončna ureditev meje v katastrskem postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka – grajanje procesnih kršitev – kršitev načela neposrednosti – kršitev načela kontradiktornosti – izvensodna poravnava – izvajanje dokazov – dokazni sklep – branje zapisnikov o izpovedbah prič
Skica zamejničenja je bistvena sestavina sklepa o ureditvi meje. Sklepa, ki ima dva skici, sodišče pa tega ne obrazloži, ni mogoče preizkusiti. Zato je sklep o obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081273
OZ člen 179, 179/2, 963, 963/1. ZPP člen 2, 285.
odškodnina – nepremoženjska škoda – opredelitev zahtevka – vrsta in višina posamezne škode – materialno procesno vodstvo – opozorila nasprotne stranke
Pri uveljavljanju nematerialne škode je treba natančno opredeliti tako posamezno obliko nepremoženjske škode kot tudi uveljavljano višino zanjo. Le tako je mogoča medsebojna primerjava posameznih škod in njihovo razvrščanje glede na intenziteto ter določitev primerne odškodnine po metodoloških napotkih iz drugega odstavka 179. člena OZ. Ker gre pri odškodninskih zahtevkih za različne vrste škod in tožeča stranka zahteva denarno odškodnino, pa mora tožnik vsako vrsto škode tudi denarno ovrednotiti, torej koliko zahteva za vsako posamezno vrsto nepremoženjske škode. Šele tako je zahtevek individualiziran do te mere, da je mogoča njegova presoja utemeljenosti.