OZ člen 72, 72/5, 73, 73/1, 73/3, 147, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 286.
cesija – odstop terjatve – pogodba o odstopu terjatve – zastopanje – neupravičeno zastopanje – neobstoj pooblastila za zastopanje – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – zavrnitev odobritve pogodbe – neobstoječa pogodba – prevzem dolga – pogodba o prevzemu dolga – privolitev upnika – pobot – ugovor izpolnitve obveznosti – ugovor ugasle pravice – dokazno breme glede ugovorov – prepozen dokaz
Ker za sklepanje obravnavane pogodbe uslužbenka tožeče stranke ni imela upravičenja za zastopanje, slednjega ni mogla prekoračiti. Ne gre za pravni položaj iz 72. člena OZ. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo njeno zastopanje neupravičeno, kar ureja 73. člen OZ. Če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe (kot je v danem primeru ugotovilo sodišče prve stopnje), po tretjem odstavku 73. člena OZ šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
Do škodnega dogodka je prišlo v naravnem okolju, kjer je glede na naravni proces pričakovati lomljenje vej, zato od zavarovanca toženke ni mogoče pričakovati, da bo imel ves čas pod nadzorom vejo vsakega drevesa. Tudi sicer pa konkretnega padca suhe veje ob rednem nadzoru ni bilo mogoče predvideti, ker gozd v času nezgode še ni popolnoma ozelenel. Ker je imel zavarovanec toženke vzpostavljen ustrezen nadzor nad drevjem, mu protipravnosti ne gre očitati.
vstop novega dolžnika - ugovor novega dolžnika - lastninska pravica v pričakovanju - prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe nepremičnini - učinkovanje prenosa zoper zastavne upnike - trenutek overitve zemljiškoknjižnega dovolila - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Že pred vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo začne učinkovati prenos lastninske pravice proti vsem upnikom odsvojitelja, ki predlagajo individualno izvršbo na nepremičnini, vendar je trenutek začetka učinkovanja po izvršitvi razpolagalnega posla.
dopolnitev tožbe – poziv na dopolnitev tožbe – zavrženje tožbe – trditev – dejstvo – dokaz
Ker kljub ustreznemu pozivu tožnika tožbe nista dopolnila (popravila) tako, da bi jo bilo moč (vsebinsko) obravnavati, jo je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0086002
ZPP člen 196. ZD člen 46, 46/1, 52, 56, 56/2. ZDen člen 78, 78/2.
vračunanje darila zakonitemu dediču – določitev vrednosti darila – darilo pri vstopni pravici – vrednost izročenih denarnih sredstev – preračun vrednosti – enako obravnavanje zakonitih dedičev – denacionalizirano premoženje – vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost vrnjenega premoženja – sosporništvo
Relevanten datum ugotavljanja vrednosti darila je datum zapustnikove smrti.
Delno gre za dedovanje denacionaliziranega premoženja, glede katerega velja, da zapuščina preide na dediče s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. To pomeni obračun vrednosti daril na ta datum in ne na datum zapustnikove smrti. Delno gre za dedovanje vrnjenega zaplenjenega premoženja, v katerem se določbe ZDen ne uporabijo, temveč določbe ZD, kar pomeni vrednotenje daril na dan zapustnikove smrti.
OZ člen 569. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – protispisnost – posojilna pogodba – dokazna ocena
Protispisnost je napaka tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, česa takšnega pa tožeča stranka ne zatrjuje. Nasprotno, zatrjuje protislovje, vendar ne zaradi napačnega prenosa podatkov iz spisa v sodbo, temveč protislovje, ki je rezultat sodnikovega sklepanja. To pa ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, temveč bi lahko predstavljalo zmotno dokazno oceno in izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je v sporu majhne vrednosti nedopusten pritožbeni razlog in na navedbe tožeče stranke v tej smeri ni treba odgovarjati.
Toženkino ravnanje je bilo protipravno, ker je ob plačilih glavnemu izvajalcu (in prevzemniku njegove terjatve), že razpolagala z zahtevkom tožnice za neposredno plačilo računa, za plačilo katerega so bili izpolnjeni pogoji 631. člena OZ.
umik že vložene pritožbe - umik pritožbe pred izdajo odločbe - ustavitev postopka
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo njej, je pritožbeno sodišče s tem sklepom umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – ODVETNIŠTVO
VSL0075880
OZ člen 152, 152/1, 152/2, 152/4, 158, 158/1, 158/2, 179. ZPP člen 153, 153/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZBPP člen 46, 46/2. ZOdvT člen 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – napad psa – nemški ovčar – odgovornost imetnika živali – izročitev stvari tretjemu – domača žival – nevarna žival – solidarna odškodninska odgovornost – primarni strah – sekundarni strah – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – dokazovanje z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – dolžnost založitve predujma – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza – stroški postopka – vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči – plačilo stroškov v korist proračuna – odmera nagrade odvetniku v primeru izvajanja brezplačne pravne pomoči – nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna
Prenos nadzora in varstva psa na drugega (imetnika) izključuje krivdo in posledično odškodninsko odgovornost lastnika (primarnega imetnika), zato lastnik/primarni imetnik in sekundarni imetnik nista solidarno odškodninsko odgovorna. Enako velja tudi če gre za nevarnega psa in objektivno odgovornost, razen če bi lastnik psa zaupal osebi, ki ne bi bila usposobljena.
stiki – sodna poravnava – obstoj izvršilnega naslova – sklenitev nove začasne sodne poravnave
Izvršilno sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti na obstoj izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba.
Predloga obeh strank se nanašata na opravo izvršilnih dejanj po sklepu o izvršbi, ki temelji na izvršilnem naslovu – sodni poravnavi. Dolžnica je v pritožbi seznanila sodišče s sklenitvijo začasne sodne poravnave v postopku po njenem predlogu zaradi ukinitve stikov. Če so z novo sodno poravnavo na novo določeni stiki starša z otrokom, pa čeprav začasno, prva sodna poravnava o določitvi stikov, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izgubi učinek izvršilnega naslova in je podan razlog za uporabo 76. člena ZIZ.
podlaga za nakazilo - posojilna pogodba - vložek v družbo - ustanovitev tihe družbe - investitor - pravočasna predložitev dokazne listine - dokazna ocena
Večja je verjetnost toženčeve trditve o vložku v družbo v primerjavi s tožnikovo tezo o posojilni pogodbi.
Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 83, 83/1.ZD člen 6., 176.
ugotovitev obstoja dedne pravice - kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika - uporaba Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
Za določanje in uporabo prava v zvezi z dedno pravico (določitev upravičencev do dedovanja) se uporablja Uredba 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. 7. 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (nadalje Uredba o dedovanju). Citirana Uredba tako za uporabo prava uveljavlja kriterij običajnega prebivališča ob smrti zapustnika. Navedena Uredba pa se v skladu s prvim odstavkom 83. člena uporablja le za dedovanje po osebah, ki umrejo na ali po 17. 8. 2015. Pokojna D.R. pa je umrla 14. 1. 2014 in zato se tudi v primeru razmerja z mednarodnim elementom uporabljajo določbe Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP).
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/7, 12/8, 12/8-3, 12/9.
izvrševanje kazni zapora - zapor ob koncu tedna - predlog direktorja zapora - izvršitev preostanek kazni zapora v zavodu
Zakonodajalec sicer ni preciziral kateri dokazni standard mora biti izpolnjen, da dejanje iz osmega odstavka 12. člena ZIKS-1 lahko opredelimo kot takšno, ki ima znake kaznivega dejanja. Zgolj na podlagi vložene ovadbe pa prav gotovo sodišče še ne more soditi o tem ali ima določeno obsojenčevo dejanje znake kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, lahko naznani vsakdo. Naznanitev kaznivega dejanja oziroma kazenska ovadba tako pomeni le obvestilo pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Zato stoji sodišče druge stopnje na stališču, da mora biti obsojenčevo dejanje, ki naj bi bilo podlaga za odločitev, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu, predmet sodne presoje. Le sodišče lahko oceni, ali ima določeno ravnanje zanke kaznivega dejanja ali ne. Pri tem pa mora biti kot zahtevani dokazni standard izkazan utemeljen sum.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 408. ZDavP-2 člen 3. ZP-1 člen 4, 4/2, 4/2-1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - odpust obveznosti - globa - globa kot ovira za odpust obveznosti - davek - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
ZUPUDPP člen 53. ZNP člen 168. OZ člen 302. ZUreP-1 člen 104.
Sodni depozit - razlastitev
Sklicevanje pritožnice na 53. člen ZUPUDPP ni uspešno. Gre za člen, ki nosi naslov: Odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice, ter je v prvem odstavku določeno, da če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, pač pa proti odškodnini, se ta določi na način... V drugem odstavku pa je v primeru, če tako določene odškodnine razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti, dana možnost razlastitvenemu upravičencu, da svojo obveznost izpolni s položitvijo odškodnine pri sodišču. V konkretnem primeru pa se nepremičnina ni razlastila proti odškodnini, saj sporazum o odškodnini (ali o nadomestilu v naravi) še ni bil sprejet. O tem bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku, ko bo odločilo bodisi o nadomestilu v naravi, bodisi o odškodnini.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023228
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZS člen 113, 113/2.
mednarodna pristojnost - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi, morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodno pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkov in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
Odpust obveznosti globoko posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je poseg v to ustavno pravico upnikov z odpustom obveznosti dopusten, vendar pa je prav zato treba skrbno nadzorovati stečajnega dolžnika, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti, sicer v skladu z določili ZFPPIPP odpust obveznosti ni dopusten.
Pri dolžnosti poročanja ne gre za nekaj, kar bi bilo nepomembno, temveč morajo biti ta poročila takšna, da upravitelju omogočajo učinkovit nadzor nad stečajnim dolžnikom.
V konkurenci pisne listine, ki je bila izdana pred pravdo in brez zavedanja, da bo prišlo do obravnavane tožbe, in izpovedi zainteresiranega odvetnika, katerega zavarovalnica je bila v tej pravdi tudi tožena, pač ni mogoče zaključiti, da je šlo le za lapsus oziroma pomoto pri izdaji potrdila. Ne glede na to, kako prepričljiv je bil stranski intervenient pri svoji izpovedi o tem, je tak zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, nelogičen in neživljenjski.
Vtoževani znesek je iz naslova plač, pripadajočih prispevkov in davkov za A. A. tožeča stranka izplačala na podlagi poravnave. Vendar pa podlaga za tak odškodninski oziroma regresni zahtevek ne more biti le pravnomočna sodba.
Toženec glede na določila 147. člena OZ res ne bi bil neposredno odgovoren tožeči stranki, vendar pa se je tudi samostojno zavezal tožeči stranki v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev, za kar je tudi samostojno prejemal plačilo. Zato ji je odgovoren na podlagi 131. člena OZ za povzročeno škodo, pri čemer ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tožeča stranka je namreč uveljavljala tudi to podlago za povračilo škode. Še sporni vtoževani zneski v zvezi z izplačilom plač in pripadajočih davkov in prispevkov ter stroški pravnega mnenja so pravno priznana škoda, ki je nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca in je z njim v vzročni zvezi, zato je toženec to škodo dolžen povrniti tožeči stranki.
Toženka in stranski intervenient, ki je sodeloval na njeni strani, sta v pravdi v celoti zmagala, saj je (pravnomočno) zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper toženko. Zato mora vse stroške toženke in intervenienta v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nositi tožeča stranka, ne pa delno toženec.
Nasprotna stranka od toženke pa ni toženec, ki je prav tako del tožene stranke, temveč je to tožeča stranka, ki mora zato v celoti povrniti stroške toženke in intervenienta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079677
OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/2, 236, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - dobava plina - dogovorjeno plačilo - količina plina - porabljene plinske jeklenke - delno polne jeklenke - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe - protipravno ravnanje - zavrnitev dokazov - pavšalni dokazni predlogi - nesubstancirani dokazni predlogi - očitna neprimernost dokaza - vpliv dokaza na odločitev
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dobavljenim in vtoževanim plinom pravno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo, zato je tožena stranka dolžna plačati dobavljeno količino plina, ki se je merila po porabljenih plinskih jeklenkah. Plačilo ni bilo dogovorjeno po porabljenih kilogramih plina. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim predčasnim odnašanjem še delno polnih jeklenk vložila ugovor zaradi pobota, zato vprašanje predčasnega odnašanja jeklenk ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede tožbene terjatve.
Sodišče prve stopnje lahko zavrne izvedbo posameznega dokaza, če je jasno, da s tem dokaznim predlogom, četudi bi uspel, ne bi mogel pomeniti uspeha v sporu. Sodišče ni dolžno izvesti tistih dokaznih predlogov, ki so pavšalni, so nesubstancirani, ali če sodišče oceni, da izvedba predlagane dokaza (zaradi očitne neprimernosti za ugotovitev dejstva, glede katerega je dokaz predlagan) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati.