regulacijska začasna odredba - obstoj terjatve - težko nadomestljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Zgolj sklicevanje na določbo 272. člena ZIZ brez dejanskih trditev o izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe, ko tožnik nevarnosti ni konkretiziral oziroma, je pri razlagi škode ostal na ravni posplošene ocene obstoja te nevarnosti, ne omogoča ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023138
SPZ člen 72, ZOdvT člen 21, 21/1. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 154, 154/2, 284, 284/4, 285, 319, 319/2. ZST-1 člen 19. ZZZDR člen 51, 51/2, 57.
ugotovitev obsega skupnega premoženja in določitev deležev - kupnina prodanega skupnega premoženja - spreminjanje oblike skupnega premoženja - plemenitenje skupnega premoženja - postavitev ugotovitvenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - res iudicata - vrednost predmeta spora
Sodišče prve stopnje je v zadostni meri opravilo materialno procesno vodstvo in je s strankami razpravljalo o vseh vidikih spora, stranke pa so zastopali pooblaščenci odvetniki, namena materialnega procesnega vodstva pa ni mogoče razumeti v takšnem obsegu, da bi zajemalo še pomoč prava neukim strankam v smislu 12. člena ZPP.
V obravnavanem primeru je tožnik navedel vrednost spornega predmeta 40.100,00 EUR. Čeprav je bil s sodbo ugotovljen obseg skupnega premoženja v bistveno višji vrednosti, pa sodišče prve stopnje ni imelo pooblastila iz tretjega odstavka 44. člena ZPP za korekturo sporne vrednosti, saj sprememba ne bi vplivala ne na stvarno pristojnost, kakor tudi ne na pravico do revizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023219
OZ člen 299, 299/2. ZVPSBNO člen 4, 16, 16/2, 16/3 20, 20/1, 20/6,.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - obresti - spor majhne vrednosti
Namen ZVPSBNO je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in na tej podlagi pravično zadoščenje v primerih njene kršitve. Morebitna škoda, ki bi tožniku nastala zaradi sodnikove namerne kršitve procesnih določb ZPP, predstavlja povsem drugo podlago za uveljavitev odškodninskega zahtevka, zato se sodišču prve stopnje o tovrstnih trditvah v zvezi z uveljavljanim zahtevkom zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bilo potrebno opredeliti.
Nenazadnje pa opravičila ni predložila na zato predpisanem obrazcu, v skladu z 115. členom ZPP in 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, čeprav jo je sodišče prve stopnje na slednje opozorilo z dopisom z dne 10. 8. 2016.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023228
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7, 7/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2. ZS člen 113, 113/2.
mednarodna pristojnost - Uredba (EU) št. 1215/2012 - odškodninski zahtevek - forum shopping - posredna škoda - poplava reke Drave - kraj nastanka škode - kraj škodnega dogodka
Dejstvo, da je predmet zahtevka ob zatrjevani neposredni škodi, morda tudi kasnejša škoda, ki iz tega dogodka izvira oziroma je z njim vzročno povezana, pa po presoji sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi morebitno takšno (posredno) škodo bilo potrebno uveljavljati ločeno v drugem sodnem postopku in pred morda drugim mednarodno pristojnim sodiščem, saj bi bilo to v očitnem nasprotju z načeli procesne ekonomije in tudi namenom določb Uredbe o alternativni pristojnosti, ki naj bi zagotavljale učinkovitejše izvajanje sodne oblasti, zmanjševanje možnosti sočasnih postopkov in izdaje nezdružljivih sodnih odločb.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0004645
ZKP člen 167, 167/1, 168, 168/3, 186. KZ člen 217, 217/1, 217/1-2.
oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - utemeljen sum
Med ostalimi predpisanimi sestavinami morajo biti v zahtevi za preiskavo navedene okoliščine, iz katerih izhaja utemeljenost suma, saj je moč v skladu z določbo prvega odstavka 167. člena ZKP preiskavo zoper določeno osebo začeti le ob predpostavki tega zahtevanega dokaznega standarda.
Utemeljenost suma se mora nanašati na kaznivo dejanje z vsemi njegovimi elementi, vključno s krivdo.
ZZK-1 člen 31,40,148. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - identiteta nepremičnine - obrazloženost sodne odločbe - listina kot podlaga za vpis
Ključno vprašanje, ali je podana identiteta med nepremičnino, pri kateri je predlagan vpis in nepremičnino, navedeno v listinah, ki so podlaga za vpis.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti - (ne)pravnomočnost sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretni zadevi pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Ni sporno dejstvo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, to pa pomeni, da njegova pravnomočnost ni pogoj za dovolitev vpisa.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – (ne)pravnomočnost sklepa o začasni odredbi
1. Gre za postopek po uradni dolžnosti, začet na podlagi sklepa sodišča o začasni odredbi, ki nasprotni udeleženki prepoveduje odtujiti ali obremeniti njene nepremičnine in odreja, da se ta prepoved takoj zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno sodišče se ne strinja z ugovornim in v pritožbi ponovljenim stališčem, da bi moral biti sklep o začasni odredbi, ki predstavlja podlago za vpis, pravnomočen.
2. Zemljiškoknjižno sodišče se z vprašanjem pravilnosti in zakonitosti sklepa o začasni odredbi ne sme ukvarjati.
ZD člen 153, 213, 213/1. ZPP člen 212, 224, 224/1.
napotitev na pravno - manj verjetna pravica - pogodba v notarskem zapisu - javna listina
Dedič ne izpodbija resničnosti javne listine, ampak enostranski zapis zapustnika v notarskem zapisu, ki je pogodba pri sklenitvi katere dedič ni sodeloval. Dokazno breme za dokazovanje s strani dedinje zatrjevanih dejstev pa je na njeni strani (212. člen ZPP v zvezi s 153. členom Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD), zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pravica dedinj manj verjetna (prvi odstavek 213. člena ZD).
OZ člen 336, 355, 355/1, 355/1-4, 355/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
naročnina za časopis – občasne terjatve – zastaralni rok – začetek teka zastaralnega roka – čas, za katerega je publikacija naročena – občasne publikacije – dokazna ocena – protispisnost
Za terjatve za naročnino na občasne publikacije, zakon začetek teka zastaralnega roka izrecno veže na iztek časa, za katerega je bila publikacija naročena. Pri vseh ostalih občasnih terjatvah iz tega odstavka ali pa v primerih, ko naročniško razmerje za občasne publikacije še obstoji, pa začetek teka zastaralnega roka določa drugi odstavek, po katerem zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
razrešitev upravitelja – kršitev obveznosti – izguba zaupanja sodnika v upravitelja – ocenjevanje vrednosti premoženja – cenitev delnic, ki ne kotirajo na borzi
Upravitelj mora ravnati z posebno – profesionalno skrbnostjo, njegova odgovornost je torej postrožena, saj se upravitelj šteje za strokovnjaka, ki ima ali vsaj mora imeti posebna znanja v zvezi s postopkom zaradi insolventnosti.
Delnice, če ne kotirajo na borzi, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen. Vendar pa je v takem primeru treba že v otvoritvenem poročilu to pojasniti, navesti, kako naj bi se sicer ugotavljala vrednost. Tudi način, kot ga je sicer izbrala upraviteljica, bi morda lahko bil sprejemljiv, vendar pa ne tako, kot se je tega lotila upraviteljica: ne da bi imela dovoljenje sodišča za kaj takega, je kar sama ugotavljala višino kapitala izdajatelja Delnic in od tod sklepala na vrednost posamezne delnice, pri čemer je ni niti zmotila tako velika razlika med vrednostjo teh delnic v računovodskih izkazih stečajnega dolžnika pred stečajem in tako ugotovljeno vrednostjo.
Pravilo glede ocenjevanja vrednosti je, da mora vrednost premoženja oceniti pooblaščeni ocenjevalec, ne pa upravitelj sam. Za kakršnakoli odstopanja, tudi za uporabo pravila iz prvega odstavka 328. člena ZFPPIPP, je nujno, da upravitelj na to potrebo opozori sodišče, kot transparentno in v skladu z dobro prakso pa je mogoče oceniti le taka pojasnila, ko upravitelj najprej pojasni, zakaj tega ne bo ocenjeval pooblaščeni ocenjevalec, nato pojasni knjigovodske vrednosti – tako stečajnega dolžnika kot vrednosti na podlagi računovodskih listin izdajatelja delnic. Tako vrednost, kot jo je upoštevala, pa bi smela upoštevati le ob izrecnem soglasju sodišča oziroma vsaj po izrecnem opozorilu, kako je prišla do ocenjene vrednosti, tako da bi ji sodišče lahko sporočilo, da to ne bo v redu, ko bi njeno ravnanje sploh lahko preverilo. Nikakor pa ne na tak način, ko je dajala vtis, da je bila opravljena realna ocena vrednosti, šele ob zapletu pri predlogu prodaje pa je pojasnila, kako se je zadeve lotila. Ob takem ravnanju bi vsaj sodnik izgubil zaupanje v upravitelja.
Tudi višje sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da predlog za prodajo, ki ne vsebuje podatkov o ločitvenih upnikih in višini njihovih terjatev, predstavlja izrazito pomanjkljiv predlog, tako predlogi pa vodijo k nadaljnjim napakam. Od povprečno skrbnega upravitelja pa se pričakuje tudi, da bo skrbno pazil na morebitne predkupne pravice, glede ločitvenih upnikov pa je zelo pomembno tudi, da je v takih primerih treba uporabiti 345. člen ZFPPIPP, da je izvedena prodaja tudi zakonita.
Pozivanje sodišča k dopolnjevanju in popravi predlogov postopek nedvomno podaljšuje, sodišče se preobremenjuje s tem, kar vpliva tudi na hitrost poplačila upnikov. Tudi lažja kršitev, ki se večkrat ponovi, preraste v težjo kršitev, ki pa že predstavlja podlago za razrešitev upravitelja. Ali je pri tem tudi že nastala škoda upnikom, pa pri odločanju o razrešitvi upravitelja ni tako pomembno, saj je hujša kršitev lahko podana tudi brez nastanka škode.
Ni pritrditi prvostopnemu sodišču, da je postavljen zahtevek1 ugotovitvene narave, ker z zahtevkom tožeča stranka uveljavlja odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. Tak zahtevek je oblikovalne narave, vendar ni celovito postavljen oziroma točno določen. V zahtevku je izostala določitev najemne pogodbe, po kateri se odpoveduje najemno razmerje.
Odpust obveznosti globoko posega v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je poseg v to ustavno pravico upnikov z odpustom obveznosti dopusten, vendar pa je prav zato treba skrbno nadzorovati stečajnega dolžnika, ali izpolnjuje vse svoje obveznosti, sicer v skladu z določili ZFPPIPP odpust obveznosti ni dopusten.
Pri dolžnosti poročanja ne gre za nekaj, kar bi bilo nepomembno, temveč morajo biti ta poročila takšna, da upravitelju omogočajo učinkovit nadzor nad stečajnim dolžnikom.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 408. ZDavP-2 člen 3. ZP-1 člen 4, 4/2, 4/2-1.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - odpust obveznosti - globa - globa kot ovira za odpust obveznosti - davek - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
Ovira za odpust je podana, če je podana domnevna baza iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki pa v tem primeru ni podana. Po citirani določbi namreč obstoji ovira za odpust obveznosti, če je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov in to presega znesek 4.000,00 EUR. Upnik v tem primeru ne zatrjuje, da bi bil odmerjen davek ali naloženo plačilo prispevkov v znesku 4.000,00 EUR, zatrjuje le, da je bilo dolžniku v štirih prekrškovnih postopkih (zaradi neizpolnitve davčnih obveznosti) naloženo plačilo globe v skupnem znesku 5.600,00 EUR. Globa ni dajatev (davek ali prispevek) iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 51, 51/2, 52, 52/1, 52/1-2.
nagrada in plačilo stroškov za izvedensko delo – izvedenec – tarifa – standard obrazloženosti – dopolnilno izvedensko mnenje
Izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedeniško mnenje, če je v njem samo odgovoril na vprašanja in pripombe pravdnih strank v zvezi z že izdelanim izvedenskim mnenjem in torej ni odgovarjal na nova vprašanja ali opravil nove naloge.
ZUPUDPP člen 53. ZNP člen 168. OZ člen 302. ZUreP-1 člen 104.
Sodni depozit - razlastitev
Sklicevanje pritožnice na 53. člen ZUPUDPP ni uspešno. Gre za člen, ki nosi naslov: Odškodnina zaradi razlastitve ali omejitve lastninske pravice, ter je v prvem odstavku določeno, da če se skladno z določbami ZUreP-1 nepremičnina ne razlasti proti nadomestilu v naravi, pač pa proti odškodnini, se ta določi na način... V drugem odstavku pa je v primeru, če tako določene odškodnine razlastitveni zavezanec oziroma lastnik noče sprejeti, dana možnost razlastitvenemu upravičencu, da svojo obveznost izpolni s položitvijo odškodnine pri sodišču. V konkretnem primeru pa se nepremičnina ni razlastila proti odškodnini, saj sporazum o odškodnini (ali o nadomestilu v naravi) še ni bil sprejet. O tem bo odločalo sodišče v nepravdnem postopku, ko bo odločilo bodisi o nadomestilu v naravi, bodisi o odškodnini.
SPZ člen 18, 42, 92.. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-15.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - trditvena podlaga - nesklepčna tožba - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - odločilen vpliv protispisnosti na odločbo - očitek protispisnosti - nepremičnina
V konkretnem primeru je tožnica ugotovitveni del tožbe gradila na trditvah in dejstvu, da so bili katastrski podatki o površini nepremičnin v času izdaje sklepa N 36/2001 nepopolni. Navedene trditve tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice ne utemeljujejo. S pravnomočnostjo sklepa N 36/2001 je toženka v letu 2005 postala izključna lastnica nepremičnine parcelna št. 10.
V konkurenci pisne listine, ki je bila izdana pred pravdo in brez zavedanja, da bo prišlo do obravnavane tožbe, in izpovedi zainteresiranega odvetnika, katerega zavarovalnica je bila v tej pravdi tudi tožena, pač ni mogoče zaključiti, da je šlo le za lapsus oziroma pomoto pri izdaji potrdila. Ne glede na to, kako prepričljiv je bil stranski intervenient pri svoji izpovedi o tem, je tak zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje, nelogičen in neživljenjski.
Vtoževani znesek je iz naslova plač, pripadajočih prispevkov in davkov za A. A. tožeča stranka izplačala na podlagi poravnave. Vendar pa podlaga za tak odškodninski oziroma regresni zahtevek ne more biti le pravnomočna sodba.
Toženec glede na določila 147. člena OZ res ne bi bil neposredno odgovoren tožeči stranki, vendar pa se je tudi samostojno zavezal tožeči stranki v zvezi z opravljanjem dogovorjenih storitev, za kar je tudi samostojno prejemal plačilo. Zato ji je odgovoren na podlagi 131. člena OZ za povzročeno škodo, pri čemer ni dokazal, da je škoda nastala brez njegove krivde. Tožeča stranka je namreč uveljavljala tudi to podlago za povračilo škode. Še sporni vtoževani zneski v zvezi z izplačilom plač in pripadajočih davkov in prispevkov ter stroški pravnega mnenja so pravno priznana škoda, ki je nastala zaradi nedopustnega ravnanja toženca in je z njim v vzročni zvezi, zato je toženec to škodo dolžen povrniti tožeči stranki.
Toženka in stranski intervenient, ki je sodeloval na njeni strani, sta v pravdi v celoti zmagala, saj je (pravnomočno) zavrnjen zahtevek tožeče stranke zoper toženko. Zato mora vse stroške toženke in intervenienta v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP nositi tožeča stranka, ne pa delno toženec.
Nasprotna stranka od toženke pa ni toženec, ki je prav tako del tožene stranke, temveč je to tožeča stranka, ki mora zato v celoti povrniti stroške toženke in intervenienta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079677
OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 7, 7/1, 213, 213/2, 236, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - dobava plina - dogovorjeno plačilo - količina plina - porabljene plinske jeklenke - delno polne jeklenke - odškodninska odgovornost zaradi kršitve pogodbe - protipravno ravnanje - zavrnitev dokazov - pavšalni dokazni predlogi - nesubstancirani dokazni predlogi - očitna neprimernost dokaza - vpliv dokaza na odločitev
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dobavljenim in vtoževanim plinom pravno razmerje med strankama opredelilo kot prodajno pogodbo, zato je tožena stranka dolžna plačati dobavljeno količino plina, ki se je merila po porabljenih plinskih jeklenkah. Plačilo ni bilo dogovorjeno po porabljenih kilogramih plina. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim predčasnim odnašanjem še delno polnih jeklenk vložila ugovor zaradi pobota, zato vprašanje predčasnega odnašanja jeklenk ne more vplivati na odločitev sodišča prve stopnje glede tožbene terjatve.
Sodišče prve stopnje lahko zavrne izvedbo posameznega dokaza, če je jasno, da s tem dokaznim predlogom, četudi bi uspel, ne bi mogel pomeniti uspeha v sporu. Sodišče ni dolžno izvesti tistih dokaznih predlogov, ki so pavšalni, so nesubstancirani, ali če sodišče oceni, da izvedba predlagane dokaza (zaradi očitne neprimernosti za ugotovitev dejstva, glede katerega je dokaz predlagan) na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati.